VSL Sodba IV Cp 1503/2018

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi se sodna poravnava Okrožnega sodišča v Krškem N 15/2017 z dne 23. 3. 2017, na podlagi katere je bila mladoletna M. zaupana v varstvo in vzgojo očetu, določeni so bili stiki M. z materjo, mati pa je bila zavezana k plačilu mesečne preživnine, nadomestila z odločbo, s katero bi se mladoletna M. zaupala v varstvo in vzgojo materi, oče bi bil dolžan za mladoletno M. plačevati preživnino v višini 100,00 EUR ter bi se med mladoletno M. in očetom določili stiki (I.). Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti zgoraj navedeno sodno poravnavo spremenilo glede stikov mladoletne M. z materjo (II.). Delno je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke po nasprotni tožbi ter je preživninsko obveznost, določeno z zgoraj navedeno sodno poravnavo spremenilo tako, da je za čas od 24. 11. 2017 do 28. 2. 2018 preživninsko obveznost zvišalo za 11,00 EUR (III.). Kar je zahtevala tožeča stranka po nasprotni tožbi več ali drugače, je zavrnilo (IV.). Sklenilo je še, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške (V.).

2Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 383. členu Zakona o pravdnem postopku¹ pritožuje tožeča stranka po tožbi (v nadaljevanju tožnica). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje s stroškovno posledico. Opozarja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo dokaz z zaslišanjem predlaganih prič in sicer A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E. ter dokaz z izvedencem otroške psihiatrije. S tem je sodišče prve stopnje naredilo bistveno kršitev določb postopka, kajti navedene priče bi izpovedale, kaj se je s hčerko M. dogajalo ves ta čas, predno je tožnica vložila predmetno tožbo. Tožnica je že v tožbi navedla, da je oče ves čas govoril hčerki, da tožnica ni primerna mati, da jo mati nima rada, da lahko svojo lastno mater tepe in da lahko živita tudi brez nje. Pri hčerki je tudi opazila, da si noče umivati zob, hči je imela probleme z veliko potrebo. Toženec je tožnici preprečeval stike s hčerko. Iz navedenih razlogov bi moralo prvo sodišče zaslišati vse priče, ki jih je predlagala tožnica, da bi se razjasnile celotne okoliščine in bi sodišče lahko ugotovilo bistveno spremenjene okoliščine. Nepopolno raziskan dejanski stan pa je bil tudi v zvezi z alkoholizmom v družini toženca. Sodišče prve stopnje bi moralo angažirati izvedenca, ki bi podal izvedeniško mnenje v smeri, ali je toženec primeren, da ima hčer M. v varstvu, vzgoji in oskrbi. Tožnica je poudarila, da okolje, kjer je pri otrokovem starem očetu prisoten alkohol, za otroka ni primerno okolje. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do toženčeve vzgoje hčere.

3Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotoval pritožbenim trditvam.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s četrtim odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka in o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Sprememba pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev mora biti bistvena, saj vsakršna sprememba še ne more povzročiti nove dodelitve otroka.

6Z zavrnitvijo dokaznega predloga z zaslišanjem prič A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E. procesna kršitev ni bila storjena, saj tožnica dokaznega predloga za zaslišanje navedenih prič ni substancirala. Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedjo lahko potrdila oziroma navedla. Navesti mora torej, o katerih konkretnih dejstvih bo ta oseba izpovedovala. Tudi v pritožbi navedeno zatrjevanje, da naj bi priče izpovedale, kaj se je z M. dogajalo pred vložitvijo tožbe, ni dovolj konkretizirano. Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo tožnici, da ima izčrpno poročilo CSD X značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj sta poročilo podali tako psihologinja kot tudi socialna delavka centra za socialno delo.

7Tožnica v pritožbi ponavlja svoje trditve o zatrjevanih spremenjenih okoliščinah, na katere pa je izčrpno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Zatrjevana spremenjena okoliščina, da toženec stike onemogoča, se je v dokaznem postopku izkazalo za neresnično. Tožnica je namreč izpovedala, da je toženec od sklenitve sodne poravnave dne 27. 3. 2017 do vložitve tožbe dne 6. 10. 2017 le enkrat onemogočil stik M. z materjo. Iz mnenja CSD X izhaja, da je M. navezana na oba starša, torej tudi na mater, in se tako kot neutemeljena izkaže tožničina navedba, da oče M. od matere odtujuje. Ker bi deklici, kot izhaja iz mnenja CSD X koristili obsežnejši stiki z materjo med tednom, je sodišče po uradni dolžnosti stike z izpodbijano sodbo še dodatno razširilo. S strani tožnice zatrjevani alkoholizem dedka v toženčevi družini je okoliščina, ki naj bi po tožničinih navedbah obstajala že ob sklepanju sodne poravnave. Pravilno je sodišče prve stopnje poudarilo, da kot bistveno spremenjene okoliščine ni mogoče upoštevati niti selitve tožnice k novemu partnerju, niti njene nosečnosti oziroma rojstva otroka v tej zvezi. Bistveno spremenjena okoliščina, ki bi terjala poseg v poravnavo tudi ni zatrjevanje tožnice, da ima mladoletna M. težave z veliko potrebo (po izpovedi očeta teh težav ni več). Da bi bila mladoletna M. higiensko zanemarjena (neumivanje zob), tožnica z ničemer ni izkazala.

8Ostale pritožbene navedbe tožnice niso bile odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10Odločitev o stroških temelji na 413. členu ZPP.

¹ v nadaljevanju ZPP.