VSM Sklep IV Kp 9542/2016

Pritožbama zagovornic obdolženega D.G. in obdolžene S.G. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

1Okrajno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 16. 4. 2018 obdolženega D. G. in obdolženo S.G. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter po 57. členu KZ-1 vsakemu izreklo pogojno obsodbo, v kateri jima je določilo kazen sedem mesecev zapora, ki ne bosta izrečeni, če obdolžena v preizkusni dobi dveh let ne bosta storila novega kaznivega dejanja in pod posebnim pogojem iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1, po katerem morata oškodovanemu J.K. v roku šestih mesecev od pravnomočnosti sodbe nerazdelno vrniti znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi v višini 15.827,54 EUR, sicer utegneta biti pogojni obsodbi preklicani, določeni kazni zapora pa izrečeni. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil oškodovancu prisojen premoženjskopravni zahtevek v višini 15.827,54 EUR, obdolženi D.G. mora po prvem odstavku 95. člena ZKP plačati sodno takso v višini 192,00 EUR, obdolžena S.G. pa je bila plačila le-te po četrtem odstavku 95. člena ZKP oproščena. To je v odločilnem vsebina izreka, izdanega v sodbi I K 9542/2016.

2Zoper sodbo sta se pritožila zagovornica obdolženega D.G. in zagovornica obdolžene S.G. Obe v domala identičnih pritožbah uveljavljata bistveni kršitvi določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, pritožujeta pa se še zaradi odločbe o kazenski sankciji in o premoženjskopravnem zahtevku. Obe predlagata, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da obdolžena obtožbe oprosti ali jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožbi sta utemeljeni.

4Državni tožilec v kazenskem postopku ne sme uporabljati podatkov, ki jih je pridobil oziroma je zanje izvedel v postopku neuspelega poravnavanja (Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 368). Če to stori na način, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru (list. št. 66 do 68) in če je bilo to kasneje po utemeljenih pritožbenih opozorilih celo uporabljeno pri dokazovanju znaka kaznivega dejanja, določba drugega odstavka 443a. člena ZKP na glavni obravnavi in pri izdaji sodbe ni bila pravilno uporabljena. Sodnik posameznik se z vsebino sporazuma iz 161.a člena ZKP nikoli ne seznani in še manj z razlogi o neuspelem poravnavanju. V primeru umika obtožnega predloga je to odveč, do drugega primera pa zaradi že obrazloženega ne sme priti. Posredi so namreč podatki, pridobljeni pri zunaj sodnem reševanju kazenske zadeve, ki določajo ravnanja (razpolaganja) državnega tožilca z obtožnim predlogom in ne sodišča, ki mora šele nato o tem predlogu, vendar le po podatkih, pridobljenih v kazenskem postopku formalno ali vsebinsko odločiti. Kakršenkoli vpliv podatkov iz postopka, ki imajo za namen zgolj odpravo konflikta med obdolženci in oškodovanci brez uporabe kazenskih sankcij (Horvat, stran 365), na sodnikovo zavest, ki jo smejo določati le podatki iz kazenskega postopka, ki ima povsem drug namen, je sistemsko nesprejemljiv. Pomeni obid zahteve po zakonitem ravnanju v kazenskem postopku iz 1. člena ZKP, medtem ko v posameznem primeru ustvarja možnost sodnikovih predhodnih prepričanj o obdolženčevi krivdi, ki jih pred koncem kazenskega postopka ne sme biti.

5Ker se je sodnica posameznica seznanila z razlogi o neuspelem poravnavanju, možnost njihovega vpliva na oblikovanje zgoraj omenjenih predhodnih prepričanj pa v smislu 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP ni bila preizkušena, je vzročnost med ugotovljeno nepravilno uporabo drugega odstavka 443.a člena ZKP in potencialno nezakonitostjo sodbe, izkazana ter je bilo sodbo zato razveljaviti (prvi odstavek 392. člena ZKP).

6Glede na obrazloženo bo v ponovljenem postopku najprej opravljen zgornji preizkus, po katerem bo sodišče neodvisno od izida obvestilo o neuspešni poravnavi med strankami z dne 17. 7. 2017, skupaj s poravnalčevim obvestilom vrnilo okrajni državni tožilki. Potem bo postopek nadaljevalo s sojenjem znotraj katerega bo v okviru svoje stvarne pristojnosti ustrezno pozornost namenilo še ostalim izpodbojnim razlogom, s katerimi se pritožbeno sodišče, zaradi narave in učinkov ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka ni moglo ukvarjati.