VSL Sklep Cst 536/2018

I. Pritožbama zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa se delno ugodi v delu, ki se nanaša na zavrženje ugovorov pritožnikov zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ki v polju „prednostne terjatve“ ne vsebuje podatka, da upnika uveljavljata terjatev kot prednostno, ter se v tem delu sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem delu pa se pritožbi zoper 1. točko izreka zavrneta in se v nerazveljavljenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbama zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se delno ugodi tako, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek v delu, v katerem je:

- upnik ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE napoten, da vloži tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice za plačilo terjatve v višini 9.272,35 EUR na osebnem avtomobilu znamke ŠKODA SUPERB/2,0/TDI, z datumom prve registracije 16. 1. 2009 ter identifikacijsko številko 000 in

- upnik ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE napoten, da vloži tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice za plačilo terjatve v višini 4.987,23 EUR na osebnem avtomobilu znamke ŠKODA SUPERB/2,0/TDI, z datumom prve registracije 16. 1. 2009 ter identifikacijsko številko 000.

III. V preostalem delu pa se pritožbi kot nedovoljeni zavržeta.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugovore ZPIZ z dne 10. 8. 2018 (r. 43) in 22. 8. 2018 (r. 44, 45) proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev v delu, ki se nanašajo na vrstni red terjatev, zavrglo (1. točka). O priznanih in prerekanih terjatvah in ločitvenih pravicah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih ločitvenih pravic, je sodišče odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 12. 9. 2018 (r. 50), ki je sestavni del izreka sklepa in ki je bil objavljen hkrati z objavo sklepa (2. točka izreka). O priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah pa je odločilo tako, da je ugotovilo, da so priznane terjatve upnikov in ločitvene pravice, s katerimi so zavarovane te terjatve, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 12. 9. 2018 in upravitelju naložilo, da te terjatve prednostno plača iz tega premoženja (3. točka izreka).

2Zoper sklep sta se pravočasno pritožila upnika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (v nadaljevanju ZZZS), zastopana po državnem odvetništvu¹. Upnik ZPIZ je navedel, da sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in sodišču predlagal, da ga spremeni tako, da upnikovemu ugovoru zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev ugodi tako, da mu prizna terjatve kot prednostne in prav tako prizna prijavljeno ločitveno pravico oziroma napoti upravitelja na uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja ločitvene pravice oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Enak predlog je podal tudi upnik ZZZS.

3Upravitelj je na pritožbi odgovoril s predlogom višjemu sodišču, da ju zavrne.

4Pritožbi deloma nista dovoljeni; v delu, v katerem sta dovoljeni, pa sta deloma utemeljeni.

5Pritožnika sta se zoper sklep pritožila v celoti, nista pa pojasnila, v čem je sklep napačen v delu, ki se nanaša na prijavljene terjatve drugih upnikov. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da nista izkazala pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) in je njuno pritožbo zoper sklep v delu, v katerem je bilo odločeno o terjatvah in ločitvenih pravicah drugih upnikov, zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6V nadaljevanju je presojalo njuni pritožbi v delu, v katerem pritožnika nasprotujeta odločitvi iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa in odločitvi, da se napotita na uveljavitev ločitvene pravice upnika, ne pa stečajni upravitelj, ki je ločitveni pravici upnikov prerekal.

7Postopek ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je urejen v 62. členu ZFPPIPP. Upnik lahko vloži ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve (1. točka prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP) ali, če so v seznamu navedeni nepravilni podatki o tej terjatvi iz 2.², 3.³ ali 4.⁴ točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona (2. točka prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP).

8Upnik ZZZS je vložil dve prijavi in je vložil tudi dva ugovora, enega sam, enega pa zastopan po državnem odvetništvu (na podlagi določbe 12. člena Zakona o državnem odvetništvu). Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je vložil tudi upnik ZPIZ. Vse tri ugovore je sodišče prve stopnje zavrglo v delu, ki se nanaša na vrstni red terjatev. Res je, da je po pomoti tako v izreku kot v obrazložitvi sklepa navedlo, da gre le za ugovore ZPIZ, na kar opozarja upnik ZZZS pravilno v pritožbi, vendar je iz navedbe rednih številk ugovorov 43, 44 in 45 jasno razvidno, da gre za ugovore upnikov ZPIZ in ZZZS, pomanjkljiv zapis, da naj bi šlo v vseh treh primerih le za enega upnika ZPIZ pa lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi.

9V skladu z določbo 5. točke prvega odstavka 60. čelna ZFPPIPP mora prijava terjatve v primeru, če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno terjatev, vsebovati tudi določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna. V skladu z določbo 4. točke četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP mora v primeru, če vsebuje prijava terjatve upnika določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna, tudi osnovni seznam preizkušenih terjatev za terjatev tega upnika vsebovati podatek, da upnik uveljavlja terjatev kot prednostno. V konkretnem primeru je osnovni seznam preizkušenih terjatev vseboval polje „prednostna terjatev“, vendar pri nobenem od 12 upnikov ni v seznamu navedeno, da so prijavili terjatev kot prednostno.

10V konkretnem primeru je upnik ZPIZ prijavil terjatve v višini 17.415,15 EUR in ločitveno pravico na osebnem vozilu znamke Škoda z identifikacijsko številko 000. V prijavi je navedel, da terjatev v višini 8.142,80 EUR uveljavlja kot prednostno terjatev, terjatev v višini 9.272,35 EUR pa kot prednostno zavarovano terjatev. Zato bi moralo sodišče ugovoru ugoditi, upravitelj pa bi moral v končnem seznamu preizkušenih terjatev to pomanjkljivost odpraviti tako, da bi v polje „prednostnih terjatev“ vnesel podatek iz prijave o zahtevku upnika, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna.

11Upnik ZZZS pa je v prijavi, ki jo je vložil po državnem odvetništvu, prijavil terjatve v višini 9.572,73 EUR in ločitveno pravico na osebnem vozilu znamke Škoda z identifikacijsko številko 000. V prijavi je navedel, da terjatev v višini 4.585,50 EUR uveljavlja kot prednostno terjatev, terjatev v višini 4.987,23 EUR pa kot prednostno zavarovano terjatev. Zato bi moralo sodišče tudi ugovoru tega upnika ugoditi, upravitelj pa bi moral v končnem seznamu preizkušenih terjatev to pomanjkljivost odpraviti.

12Glede na navedeno se izkaže, da je sodišče prve stopnje ugovora neutemeljeno v tem delu zavrglo, zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijani del sklepa razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče upravitelju naloži, da v končnem seznamu prijavljenih terjatev v polju „prednostne terjatve“ navede znesek terjatev, ki sta jih upnika prijavila kot prednostne.

13V delu ugovorov, ki se nanašata na zahtevo, da se tudi pri izjavi upravitelja o terjatvah in pravicah navede, da upravitelj priznava prednostno plačilo terjatve, pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Oba upnika v pritožbi neutemeljeno vztrajata pri zmotnem stališču, da mora upravitelj v primeru, če prizna terjatev, ki vsebuje določen zahtevek, da se ob razdelitvi terjatev plača kot prednostna, v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev v polju: „izjava upravitelja“, navesti, da jo tudi priznava kot prednostno. V osnovni seznam preizkušenih terjatev mora upravitelj v zvezi s svojo izjavo o terjatvi le navesti, ali jo priznava ali prereka (5. točka četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP); v primeru, če jo prereka samo delno, mora navesti delno prerekani znesek terjatve (6. točka četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP) in še, če upravitelj prereka terjatev, mora opisati dejstva, iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja (7. točka četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP). Iz navedenega citiranega zakonskega besedila sledi, da se upravitelju ni treba izjaviti, ali v zvezi s priznano terjatvijo priznava upniku tudi zahtevek, da se bo ob razdelitvi terjatev plačala kot prednostna. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah (5., 6. in 7. točka četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP) ni razlog za ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev po prvem odstavku 62. člena ZFPPIPP. Ker je o tem vprašanju drugačno pritožbeno stališče pritožnikov zmotno, tudi pritožbi zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa v tem delu nista utemeljeni.

14V zvezi s prerekano ločitveno pravico iz pritožb izhaja, da se upnika ne strinjata z izjavo upravitelja, da jima ne priznava prijavljene ločitvene pravice na osebnem vozilu znamke Škoda z identifikacijsko številko 000. Pri tem je zmotno njuno stališče, da lahko drugačno presojo dosežeta z ugovorom proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. V stečajnem postopku je terjatev priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z 61. členom tega zakona in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s 63. členom tega zakona (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP). Velja pa za priznano tudi v primerih, ki jih ureja tretji odstavek 67. člena ZFPPIPP, med temi primeri pa ni naveden primer, za katerega se zavzemata pritožnika, zato njunemu stališču, da naj sodišče, ki vodi stečajni postopek presodi, da ločitvena pravica obstoji, ni utemeljeno. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njuna ugovora v delu, v katerem sta želela doseči odločitev o ločenem poplačilu terjatev. Zato je bilo treba tudi v tem delu obe pritožbi zavrniti in v nerazveljavljenem delu 1. točko izreka izpodbijanega sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15Pritožnika izpodbijata sklep tudi v delu, v katerem ju je sodišče napotilo, da morata vložiti tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice na osebnem vozilu znamke Škoda z identifikacijsko številko 000. Razlog za tako odločitev je dejstvo, da je bila ločitvena pravica na navedenem vozilu priznana FURS-u. Pravilno je stališče pritožnikov, da navedeni razlog ni pravilen, ker upnica FURS (ki jo prav tako zastopa Državno odvetništvo Republike Slovenije, po isti višji državni odvetnici), ni prijavila ločitvene pravice na spornem osebnem avtomobilu tudi za poplačilo terjatev upnikov ZPIZ in ZZZS, pač pa le za poplačilo svoje prijavljene terjatve, ki predstavlja tudi njen prihodek. Upnici FURS upravitelj tudi ni priznal ločitvene pravice na spornem osebnem avtomobilu za denarne terjatve, ki so priznane upnikoma ZPIZ in ZZZS.

16Upravitelj je v odgovoru na pritožbo izrazil svoje stališče, da je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo upnika, ker njuni ločitveni pravici ne temeljita na izvršilnem naslovu, kar pa pritožnika zanikata in se pri tem sklicujeta na trditve in dokaze, ki sta jih priložila prijavi terjatev in ločitvene pravice. Pritožnika vztrajata, da njuna ločitvena pravica temelji na izvršilnem naslovu. V pritožbi sta pojasnila sistem izterjave davkov in prispevkov, ter da je bila v konkretnem primeru ločitvena pravica hkrati ustanovljena za zavarovanje obveznosti več upnikov (FURS, ZPIZ in ZZZS), kar je razvidno iz sklepa o izvršbi na premičnine DT 4934-170087/2016 1 08-723-03 z dne 22. 11. 2016. Izpodbijata kot zmotno stališče upravitelja, da je s sklepom o izvršbi zavarovana le terjatev upnice FURS in se v prid trditvam v pritožbi, da so zavarovane tudi terjatve obeh upnikov iz naslova prispevkov, za izterjavo katerih je (poleg davkov) na podlagi zakona pooblaščen davčni organ, sklicujeta na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 287/2016 z dne 27. 6. 2017, ki se je že opredelila do tega vprašanja.

17Glede na navedene trditve je pritožbeno sodišča vpogledalo v prijavi pritožnikov in ugotovilo, da sta v njej dejansko zatrjevala, da je zastavna pravica na spornem avtomobilu nastala na podlagi izvršilnega naslova in rubeža. Upoštevaje posebna pravila o napotitvi na pravdo iz 308. člena ZFPPIPP, kadar je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker navedenih dejstev ni ugotavljalo. Zato je v tem delu pritožbama pritožbeno sodišče ugodilo in 2. točko izreka sklepa razveljavilo v delu, v katerem sta pritožnika napotena, da vložita tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje tudi v tem obsegu v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje presoja navedbe upnika ZPIZ v prijavi ločitvene pravice, da je upnikova prednostna terjatev iz naslova prispevkov z zamudnimi obrestmi zavarovana z ločitveno pravico na osebnem avtomobilu znamke ŠKODA, na podlagi sklepa o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4934-170087/2016 1 08-723-03 z dne 22. 11. 2016 in rubežnega zapisnika z dne 25. 11. 2016 in navedbe upnika ZZZS v prijavi ločitvene pravice, da je tudi upnikova prednostna terjatev iz naslova prispevkov z zamudnimi obrestmi zavarovana z ločitveno pravico na osebnem avtomobilu znamke ŠKODA, na podlagi sklepa o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4934-170087/2016 1 08-723-03 z dne 22. 11. 2016 in rubežnega zapisnika z dne 25. 11. 2016. Na podlagi presoje, ali je prerekana ločitvena pravica obema upnikoma nastala na podlagi izvršilnega naslova, naj o tem, koga naj na poti na pravdo ponovno odloči. Če ugotovi, da ni nastala na podlagi izvršilnega naslova, na katerega se sklicujeta upnika, naj napoti na ugotovitev obstoja ločitvene pravice njiju; če pa ugotovi, da njuna prerekana ločitvena pravica temelji na izvršilnem naslovu, naj napoti na tožbo, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, napoti upravitelja.

¹ Drugi odstavek 12. člena Zakona o državnem odvetništvu določa, v postopku zaradi insolventnosti pri prijavi in uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere zakon določa, da jih je pristojna pobirati Finančna uprava Republike Slovenije, državno odvetništvo zastopa tudi ZPIZ in ZZZS, razen če se temu odpovesta.
² Identifikacijski podatki o upniku, ki je prijavil terjatev.
³ Znesek glavnice prijavljene terjatve.
⁴ Kapitalizirani znesek obresti iz 2. točke drugega odstavka ali iz 1. točke petega odstavka 60. člena tega zakona, znesek stroškov iz 3. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona ter podatke iz 4. in 5. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona, če so vsebovane v prijavi terjatve.