VSM Sklep II Kp 34177/2012

Pritožba pooblaščenca B.K. se kot neutemeljena zavrne.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom II K 34177/2012 z dne 15.6.2018 po tretjem odstavku 498. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se predmeti, ki so bili dne 15.7.2010 zaseženi pri hišnih preiskavah N.Č., J.K. in B.K., odvzamejo.

2Zoper takšen sklep se je po pooblaščencu pritožil B.K. iz razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in postopek za odvzem predmetov ustavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pooblaščenec v pritožbi navaja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer zakaj so zaseženi predmeti v nasprotju z razlogi morale, splošne varnosti in zakaj obstaja nevarnost, da bodo ponovno uporabljeni za storitev kaznivih dejanj.

5Zatrjevana kršitev ni podana. Izpodbijani sklep ima skope, vendar zadostne in sprejemljive razloge o tem, zakaj je odvzem predmetov, ki podrobno izhajajo iz izreka izpodbijanega sklepa, kljub temu, da J.K. in B.K. nista bila pravnomočno obsojena (pravnomočno obsojena je le N.Č.), potreben. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno izhajalo iz načina storitve kaznivih dejanj, za katere sta bila s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II K 34177/2012 z dne 23.12.2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 34177/2012 z dne 5.2.2015 pravnomočno obsojena M.Š. in N.Č., to je prvi zaradi kaznivega dejanja izdelovanja pripomočkov namenjenih za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 306. člena KZ-1, kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 245. člena KZ-1 in treh kaznivih dejanj pomoči pri kaznivem dejanju napada na informacijski sistem po četrtem v zvezi z drugim odstavkom 221. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1, in druga zaradi kaznivega dejanja pranja denarja po petem v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 245. člena KZ-1. Iz načina izvršitve kaznivih dejanj namreč izhaja, da sta kazniva dejanja storila na škodo več oškodovancev, ki jim je bila povzročena velika škoda, zaseženi in odvzeti predmeti pa so bili uporabljeni pri storitvi kaznivih dejanj, zato obstaja nevarnost, da bi lahko bili predmeti v primeru vrnitve lastnikom ponovno uporabljeni za storitev kaznivih dejanj in bi bila s tem ponovno ogrožena varnost premoženja oškodovancev. Izpodbijani sklep pa ima tudi razloge o tem, zakaj je odvzem predmetov potreben z vidika moralnih razlogov, pri čemer ob načinu izvršitve kaznivih dejanj izhaja še iz namena, za kaj so bili predmeti uporabljeni. Po obrazloženem so izvajanja pritožbe, ki navedene razloge pogrešajo, neutemeljena. Iz pritožbenih izvajanj, v katerih pritožba razloge o odločilnih dejstvih povzema in se z njimi ne strinja, pa je razvidno, da graja dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zato je pritožba, ki uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, neutemeljena.

6Pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona pritožba uveljavlja iz 3. točke 372. člena ZKP s trditvijo, da je v skladu s tretjim odstavkom 93. člena KZ-1 izvršitev varnostnega ukrepa odvzema predmetov zastarala, ko je preteklo šest let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bili predmeti odvzeti, kar je po mnenju pritožbe nastopilo 15.7.2016.

7Zatrjevana kršitev ni podana. Pritožba vsebino tretjega odstavka 93. člena KZ-1 sicer pravilno povzema, vendar pri tem prezre, da je odločba, s katero so zaseženi predmeti odvzeti, izpodbijani sklep. Potrdilo o zasegu predmetov z dne 15.7.2010, na katerega se sklicuje, ni odločba, ki postane pravnomočna, z njo predmeti tudi niso bili odvzeti, temveč po opravljenih hišnih preiskavah le zaseženi s strani policije. Vse navedeno tako pomeni, da rok za zastaranje izvršitve varnostnega ukrepa odvzema predmetov sploh še ni začel teči in tudi izvršitev varnostnega ukrepa ni zastarala. Kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP ni podana.

8Podana pa ni niti kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, o kateri govorimo, če sodišče prve stopnje krši kazenski zakon v odločbi o kazenski sankciji ali odvzemu premoženjske koristi, če prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu. Pritožba namreč z navajanji, da je ta kršitev podana, ker niso izpolnjeni pogoji za odvzem predmetov po 498. členu ZKP, saj računalniška oprema ni predmet, ki bi predstavljal nevarnost, da bi bil uporabljen za kaznivo dejanje, prav tako da lahko računalniško opremo kupiš v vsaki trgovini, kar bi lahko storil tudi B.K., če bi imel namen z računalniško opremo storiti kaznivo dejanje, ter nadalje, da B.K. ni bil nikoli obsojen za nobeno kaznivo dejanje, vrnitev zasežene opreme pa ni niti v nasprotju z moralo, to kršitev uveljavlja z grajo dejanskih zaključkov prvostopenjskega sodišča.

9Sodišče prve stopnje pa je dejansko stanje pravilno ugotovilo, ko je zaključilo, da je potrebno zasežene predmete, med drugim tudi tiste v lasti B.K., na podlagi tretjega odstavka 498. člena ZKP odvzeti, ker so bili uporabljeni pri storitvi kaznivih dejanj, za katere sta bila obsojena M.Š. in N.Č., in ker o odvzemu teh predmetov ni bilo odločeno v pravnomočni kazenski sodbi. Pritožbeno sodišče kot pravilne povzema ustrezne razloge prvostopenjskega sklepa ter le še v zvezi s pritožbenimi izvajanji pooblaščenca B.K. dodaja:

10Bistvo pritožbe je v zatrjevanju, da ni pogojev za odvzem predmetov, ker računalniška oprema ne predstavlja grožnje splošni varnosti ali morali oziroma ni podana nevarnost, da bi bila uporabljena za storitev kaznivega dejanja.

11Pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Na podlagi preiskave ameriške zvezne policije FBI je bil 29.9.2009 odkrit forum D.....com, na katerem so člani foruma prodajali in kupovali zlonamerno programsko opremo t. i. Bootnets in računalniške viruse „ButterFly“ bot oziroma „BFBOT“. FBI je ugotovil, da je bil član foruma tudi B.K., ki je deloval in objavljal pod vzdevkom „FILTER“ oziroma „FIL73R“. Na strani foruma je B.K. objavljal oglase o prodaji botov (9.1.2009 in 4.2.2009), prav tako je oglaševal prodajo zlonamernega programa, s katerim se lahko ogrozi oziroma onesposobi računalnik, ki ga uporablja nek določen uporabnik, za ceno 110,00 $ in hkrati še prodajo gesla (15.9.2010). Na podlagi teh dejstev in okoliščin ter drugih zbranih obvestil in zavarovanih materialnih dokazov, so bili tudi zoper B.K. podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje po tretjem odstavku 306. člena KZ-1. Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru I Kpd 42576/2010 z dne 14.7.2010 je bila na naslovu stalnega bivališča B.K. opravljena hišna preiskava, iz zapisnika o hišni preiskavi z dne 15.7.2010 pa izhaja, da so bili predmeti, ki izhajajo iz izreka izpodbijanega sklepa (od 12 vrstice – zgoščenke DVD formata Bullpag-4x pa do zadnje 23 vrstice - zgoščenka CD formata Smartbuy), zaseženi B.K. pri hišni preiskavi. Vsi zaseženi predmeti (prenosni računalnik in druge elektronske naprave ter nosilci digitalnih podatkov) so bili odpečateni in zavarovani s strani Sektorja kriminalistične policije, po pregledu in zavarovanju podatkov pa je bilo ugotovljeno, da so bili predmeti uporabljeni pri storitvi kaznivih dejanj, ki sta jih storila obsojena M.Š. in N.Č.. Zato ne drži izvajanje pritožbe, da zaseženi predmeti (računalniška oprema, elektronske naprave ter digitalni nosilci) ne predstavljajo nevarnosti, da bi bili ponovno uporabljeni za kaznivo dejanje, kot je sicer razvidno tudi iz predloga Sektorja kriminalistične policije, ki po pregledu in zavarovanju zasežene računalniške opreme opozarja, da obstaja realna nevarnost, da jo bodo osumljenci ponovno uporabili za storitev kaznivih dejanj, zaradi česar je potrebno, da se tudi v primeru, če osebe ne bodo obsojene, zaseženi predmeti odvzamejo. Ne drži trditev pritožbe, da računalniška oprema ne predstavlja grožnje splošni varnosti, ker se lahko takšna ali še boljša oprema prosto kupi na trgu. Iz načina storitve kaznivih dejanj, za katere je bil pravnomočno obsojen M.Š., namreč izhaja, da je bilo z izdelovanjem in prodajo zlonamerne kode BFBOT okuženih več računalnikov, kar je imelo za posledico nedelovanje napadenih storitev, pridobivanje osebnih podatkov in gesel okuženih računalnikov, vse to pa so pripomočki za vdor in neupravičene vstope v informacijske sisteme oškodovancev, s čimer pa je zagotovo bila ogrožena tudi splošna varnost in varnost premoženja oškodovancev, ki jim je nastala velika škoda. Vse navedeno velja tudi za zasežene predmete B.K., ki je zlonamerni program kupil od M.K. in oglaševal nadaljnjo prodajo preko foruma D.......com, saj se zlonamerna koda širi in shranjuje preko računalniške opreme, elektronskih naprav ter digitalnih nosilcev. Sodišče prve stopnje pa je glede na način izvršitve kaznivih dejanj obsojenih M.K. in N.Č. ter glede na namen, za katerega se je uporabljala zasežena računalniška oprema, elektronske naprave ter digitalni nosilci (to je s širjenjem in s prodajo zlonamerne kode vdreti in neupravičeno vstopiti v informacijske sisteme oškodovancev ter si s prodajo programov pridobiti še protipravno premoženjsko korist), pravilno zaključilo, da vrnitev predmetov nasprotuje tudi razlogom morale. Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje ne morejo omajati niti navedba pritožbe, da B.K. ni bil obsojen za nobeno kaznivo dejanje. Za postopek odvzema predmetov po 498. členu ZKP namreč ni pomembno, ali se je postopek glede osebe, kateri se zaseženi predmeti odvzamejo, končal z obsodilno, oprostilno, zavrnilno sodbo ali pa z ustavitvijo postopka, temveč le, da gre za takšne predmete, pri katerih je podana nevarnost, da bodo ponovno uporabljeni za kaznivo dejanje oziroma da razlogi splošne varnosti ali morale zahtevajo, da se predmeti odvzamejo, kar vse pa je bilo, glede na zgoraj obrazloženo, pravilno in popolno ugotovljeno.

12Ker se je po obrazloženem pokazalo, da pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščenca B.K. zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).