UPRS Sodba II U 259/2016-7

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije zoper tožečo stranko uvedla izvršbo dolgovanega zneska obveznosti, ki skupaj s stroški izvršbe na dan izdaje izpodbijanega sklepa znašajo 52,64 EUR ter določila način izvršbe z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožeča stranka pri ..., D.D. - BANČNA SKUPINA ... D.D.. V obrazložitvi navaja pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa in sicer 143. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2 ter prvi odstavek 145. člena ZDavP-2) in ugotavlja, da tožeča stranka obveznosti, ki so navedene v izreku tega sklepa ni poravnala v predpisanem roku.

2Tožena stranka je s svojo odločbo pritožbi tožeče stranke delno ugodila in izpodbijani izrek sklepa o davčni izvršbi v njegovi 4. točki spremenila tako, da se izvršilni naslov za obveznost pod. zap. št. 3 pravilno glasi „Odločba o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za mesec december 2012, DT 42111-000494/2013-3-41-21/C z dne 28. 1. 2013“. Odločila je še, da v preostalem delu ostaja izrek sklepa o davčni izvršbi nespremenjen in da se pritožba zavrne.

3V obrazložitvi navaja, da je bil tožeči stranki izdan sklep o davčni izvršbi št. DT 4934-31440/2016-1 09 z dne 3. 3. 2016, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, z izdajo sklepa pa je tožeči stranki bilo naloženo tudi plačilo vseh stroškov davčne izvršbe in sicer stroškov za izdajo citiranega sklepa v višini 25,00 EUR, stroškov sklepa o prisilni izterjavi dolga v višini 25,00 EUR in dolg iz naslova Odločbe o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za mesec december 2012, DT 42111-000494/2013-3-41-21/C z dne 28. 1. 2013 v višini 2,64 EUR, ki je ostal po pobotu z vračilom letnega poračuna dohodnine dne 30. 5. 2013. Ker tožeča stranka teh obveznosti ni poravnala, je prvostopni organ izdal izpodbijani sklep, hkrati pa je tožeči stranki naložil tudi plačilo stroška za njegovo izdajo v znesku 25,00 EUR skladno z določbo 152. člena ZDavP-2. Tožena stranka v obrazložitvi še pojasnjuje, da s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni možno izpodbijati samega izvršilnega naslova, v kolikor se z odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja tožeča stranka ni strinjala, bi morala zoper to odločbo vložiti pritožbo, česar pa ni storila. Prav tako slabo finančno stanje samo po sebi še ni razlog za to, da se zoper osebo ne bi vodil postopek davčne izvršbe. Sklep o davčni izvršbi izvršuje banka, ki je pri izvrševanju vezana na določbe ZDavP-2 glede omejitve posega na denarna sredstva. Da pa je bil izvršilni naslov za obveznost iz naslova akontacije dohodnine od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja (pod zap. št. 3) za mesec december 2012 napačno naveden, v danem primeru ta kršitev ne pomeni bistvene kršitve postopka. V skladu z 251. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je pritožbeni organ to napako odpravil tako, da je po uradni dolžnosti samo v tem delu spremenil izrek izpodbijanega sklepa. V obravnavani zadevi, torej v času izdaje izpodbijanega sklepa, je obstajala neporavnana obveznost in veljavni izvršilni naslov, kar je zadostna procesna predpostavka za začetek postopka davčne izvršbe.

4Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev davčnega organa o davčni izvršbi iz razloga ker dolga ni naredila, saj ni presegla predpisanega dohodka, plačala pa ni ker je imela s strani Jamstvenega sklada blokiran račun, zato naj se ji dolg stornira. Dodaja še, da je imela eno delo, ki ga je opravila vendar zanj nikoli ni dobil plačila ter da preživlja sebe in še tri mladoletne otroke samo z nizko pokojnino. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanih aktov.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih aktov ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6Tožba ni utemeljena.

7Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi je njegovo pravilnost in zakonitost potrdil pritožbeni organ in z razlogi, s katerimi je obrazložil zavrnitev pritožbenih ugovorov. Nanje se zato po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče sklicuje in jih ponovno ne navaja. Ker tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene ugovore, ki jih je utemeljeno zavrnila že tožena stranka, s tožbo ne more uspeti. V zvezi s tem sodišče še dodaja:

8V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ začel izterjavo neplačanih stroškov davčne izvršbe (152. člena ZDavP-2), in sicer stroškov za izdajo sklepa št. DT 4934-31440/2016-1 09 z dne 3. 3. 2016 v višini 25,00 EUR in stroškov sklepa o prisilni izterjavi št. 4291855514/2013-1 z dne 17. 4. 2013 v višini 25,00 EUR ter dolga iz naslova Odločbe o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za mesec december 2012 DT 42111-000494/2013-3-41-21/C z dne 28. 1. 2013 v višini 2,64 EUR, ki je ostal po pobotu z vračilom letnega poračuna dohodnine dne 30. 5. 2013. V zvezi s tem sodišče pripominja, da po določbi 143. člena ZDavP-2 davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, če davek ni plačan v rokih, predpisanih s tem zakonom za posamezne vrste davkov, ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavčevanju. Davčna izvršba se po določbi prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova, to pa je v skladu z drugim odstavkom citiranega člena med drugim tudi izvršljiv sklep davčnega organa.

9Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2 ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona. Na podlagi podatkov iz upravnega spisa sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje navedene pogoje ZDavP-2.

10Ker je namen davčne izvršbe izterjava (neplačane) davčne obveznosti, ki izvira iz izvršilnega naslova (v obravnavanem primeru je to citirani sklep davčnega organa z dne 3. 3. 2016 in odločba o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja z dne 28. 1. 2013), sodišče ob dejstvu, da v postopku davčne izvršbe po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji izpodbijanega sklepa pravilno ugotovljeno in da je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen.

11Upoštevaje navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.