UPRS Sodba I U 158/2017-24

I. Tožbi se delno ugodi in se odločba Upravne enote Tržič št. 321-56/92-28-1493 z dne 20. 7. 2016 v točkah I, II in III odpravi in se zadeva v odpravljenem delu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. V preostalem se tožba zavrne.

1Prvostopni organ je z izpodbijano delno odločbo v I. točki izreka ugodil zahtevku A.A. in B.B., da se denacionalizacijskemu upravičencu C.C. vrne v naravi del podržavljene nepremičnine, del parc. št. 641, ob podržavljenju vpisane v z.k. vl. 100, ..., v vrednosti 81,48 DEM, ki danes predstavlja parc. št. 641/7 k.o. ..., v velikosti 2585 m2; v II. točki izreka določil, da sta zavezanca za vračilo nepremičnine iz I. točke, kjer je vpisana lastninska pravica za Republiko Slovenijo: - do deleža 7 % zemljišča, to je 181 m2 občina D.; - do deleža 93 % zemljišča, tj. 2406 m2 pa Sklad kmetijskih zemljišč RS. S III. točko izreka je odločil, da je pravnomočna odločba podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Kranju po uradni dolžnosti; v IV. točki izreka je zahtevek stranke z interesom E.E. za vpis služnostnih pravic zavrnil; v V. točki izreka je za del podržavljene parcele 641, ki danes predstavlja parcelo 641/8 k.o. ... v velikosti 421 m2, kjer se nahaja objekt MHE X. s pripadajočo gradbeno parcelo, določil odškodnino v znesku 13,28 DEM v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga d.d. (SDH); v VI. točki izreka določil, da je zavezanec SDH dolžan izročiti obveznice v začasno upravljanje A.A. in B.B., vsaki v deležu 1/2; v VII. točki izreka določil, da odškodnino v skupni višini 13,28 DEM plača SDH; v VIII. točki izreka, da sta A.A. in B.B. imenovani kot skrbnici za poseben primer. V obrazložitvi je navedel, da je predmet odločanja del podržavljene parcele 641, iz katere je nastala parcela 641/2 v izmeri 3006 m2. Ob vračanju stoji na parceli objekt male hidroelektrarne X. (v nadaljevanju MHE X.). Na podlagi parcelacije sta nastali parceli 641/7 v izmeri 2585 m2 in parcela 641/8 v izmeri 421 m2. V zvezi z ugotovitvijo, kdo je zavezanec za vrnitev nepremičnine 641/7 v naravi, je organ vpogledal potrdilo o namenski rabi. Iz tega potrdila izhaja, da je bila dne 25. 3. 2000 raba delno kmetijska, delno zazidljivo zemljišče. Po izvedeni parcelaciji pa je organ ponovno zaprosil občino D. za potrdilo o namenski rabi, iz potrdila z dne 14. 4. 2016 pa je razvidno, da je del zemljišča, kjer se nahaja objekt, elektrarna MHC s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, po planskih aktih občine D. zazidano stavbno zemljišče. Stavbnega zemljišča na parceli 641/7 pa je 7 %, preostalo je kmetijsko zemljišče. Na parceli 641/8 obstajajo ovire za vrnitev nepremičnine v naravi, parcela 641/7 pa se lahko vrne v naravi, v last in posest. Zavezanca za vrnitev parcele, za katero je v zemljiško knjigo vpisana lastninska pravica za Republiko Slovenijo, pa sta v deležu 7 % zemljišča, to je 181 m2, ki predstavlja nezazidano stavbno zemljišče, občina D., za preostali del 93 %, to je 2404 m2, ki predstavlja kmetijsko zemljišče, pa Sklad kmetijskih zemljišč. Za parcelo 641/8 je določil odškodnino na osnovi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije (Odlok).

2Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil (1. točka izreka), v 2. točki izreka pa je v delni odločbi in sklepu o popravi pomote v 6. in 8. točki izreka odpravil del izreka, ki se glasi: "B.B." in nadomestil z besedilom "F.F.". V obrazložitvi je zavrnil ugovore, da je organ nepravilno določil funkcionalno zemljišče, ker ga ni določil na podlagi 17. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Navodilo), ker Navodilo ni predpis, na podlagi katerega bi se določala velikost funkcionalnega zemljišča k objektom. Zavrača tudi ugovor, da zavezanec za delež 7 % ni določen pravilno (občina D.), kajti organ je pravilno določil zavezanca v skladu s pravnim statusom zemljišča. Zavrača pa tudi ugovor, da je 1. točka izreka izpodbijane odločbe nerazumljiva, saj ni precizirano, ali se parcela 641/7 vrača v last in posest ali z vzpostavitvijo solastninske pravice, kot to določa prvi in drugi odstavek 27. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ker ni sporno, da se ta parcela vrača upravičencu v last in posest.

3Tožnika izpodbijata odločitev organa, ker je k objektu MHE X. napačno določeno funkcionalno zemljišče na podlagi izvedeniškega mnenja G.G. Velikost stavbnega zemljišča k energetskemu objektu MHE X. bi bilo treba določiti po 12. členu Navodila, ki za energetske objekte iz 18. člena Navodila, v skladu z 2. alineo prvega odstavka 2. člena Navodila o spremembah in dopolnitvah Navodila, določa velikost stavbnega zemljišča, ki se vrednoti po 17. členu Navodila. Prav tako je organ napačno določil zavezanca za vrnitev parcele št. 641/7, ter je zavezanec le Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Napačna je presoja, da je bila zahtevana odškodnina za parcelo 641/8 v izmeri 421 m2. Zavedata se, da je treba energetskemu objektu določiti stavbno parcelo, ki je ni možno vrniti v naravi, in določiti odškodnino. Vendar pa je s V. točko odločbe določeno stavbno zemljišče v izmeri 421 m2, čeprav ni razvidno, na kateri podlagi je izmera določena. Toženka navaja elaborat izvedenca G.G., ki kot podlago za odmero stavbnega zemljišča navaja Zakon o evidentiranju zemljišč (ZEN), čeprav bi bilo treba uporabiti določbe Navodila in določiti funkcionalno zemljišče zgolj v izmeri 94 m2. Za zmanjšano velikost parcele 641/8 pa bi bilo treba povečati parcelo 641/7. Prva točka izreka izpodbijane odločbe je nerazumljiva, ker se upravičencu v naravi vrača podržavljeno nepremičnino, ne precizira pa se, ali se to zemljišče vrača v last in posest ali pa z vzpostavitvijo solastninske pravice, kot to določata drugi in tretji odstavek 27. člena ZDen. Predlagata odpravo prvostopne odločbe.

4Tožena stranka je na tožbo odgovorila ter vztraja pri svojih stališčih iz odločbe.

5Stranke z interesom v tem postopku na tožbo niso odgovorile.

K točki I:

6Tožba je deloma utemeljena.

7S I. točko izpodbijane odločbe je upravni organ ugodil denacionalizacijskemu zahtevku in vrnil upravičencu v naravi parcelo 641/7 k.o. ... Tožnika utemeljeno ugovarjata, da je izrek nerazumljiv, ker ne precizira, ali se to zemljišče vrača v last in posest ali pa ga vrača le z vzpostavitvijo lastninske pravice.

8Na podlagi določb ZDen se podržavljena kmetijska zemljišča, za katera niso ugotovljene ovire za vrnitev v naravi, vračajo v last in posest ali pa v last. Tudi v solastnino, kot omenjata tožnika, vendar le v primeru tretjega odstavka 27. člena ZDen, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Iz prvega odstavka 66. člena ZDen izhaja, da se po končanem ugotovitvenem postopku odloči o premoženju, ki se vrača; o upravičencih, ki se jim premoženje vrača; o obliki in obsegu premoženja, ki se vrača; o zavezancih za izročitev premoženja ter o rokih za izpolnitev odločbe. Glede na navedeno določbo bi morala iz I. točke izreka izpodbijane odločbe izhajati tudi oblika denacionalizacije, da se parcela vrača upravičencu v last in posest ali le v last. V smislu določnosti izreka ne zadostuje navedba, da se parcela vrača "v naravi". V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva stališče sodišča in oblikuje izrek tako, da bo iz izreka izhajala tudi oblika denacionalizacije.

9Odločitev v 2. točki izreka (določitev zavezanca za vračilo nepremičnine) in 3. točki (da je pravnomočna odločba podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo) sta povezani z odločitvijo v 1. točki izreka, zato ju sodišče v posledici tudi odpravlja.

10Glede na navedeno je sodišče tožbi v točkah I - III izreka ugodilo, ker je v tem delu toženka napačno uporabila materialno in procesno pravo ter je zato odločba v tem delu nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

K točki II:

11Tožba v preostalem ni utemeljena.

12Tožnika izrecno izpodbijata tudi odločitev v V. točki izreka, s katero je za današnjo parcelo 641/8, v velikosti 421 m2, določena v korist denacionalizacijskega upravičenca odškodnina.

13Ni sporno med strankami, da na parceli stoji objekt MHE X., ki ni v lasti denacionalizacijskega upravičenca. Pozidana stavbna zemljišča se skladno z določbo drugega odstavka 32. člena ZDen ne vračajo. Sporno v zadevi pa je, ali je celotna parcela 641/8 zazidano stavbno zemljišče (fundus in funkcionalno zemljišče k objektu), kot je bila odmerjena s parcelacijo. Tožnika ugovarjata metodi določitve obsega funkcionalnega zemljišča in menita, da bi bilo treba v postopku za določitev stavbnega zemljišča za MHE X., ki je energetski objekt, uporabiti določila 12. člena Navodila, ki za energetske objekte iz 18. člena Navodila v skladu z 2. alineo prvega odstavka 2. člena Dopolnitve Navodila, za objekte iz 17. člena Navodila, za funkcionalno zemljišče določa še eno površino fundusa. Ugovor ni utemeljen. Da Navodilo ni predpis za določanje funkcionalnega zemljišča, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse (npr. sodba Vrhovnega sodišča X Ips 271/2014 z dne 7. 12. 2016). Predpis, na katerega se tožnika sklicujeta, da bi moral biti pri določanju funkcionalnega zemljišča k objektu MHE X. uporabljen - Navodilo, je podzakonski predpis, sprejet na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 85. člena ZDen. Določa merila za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, če vrednosti podržavljenega premoženja ni mogoče ugotoviti po merilih, določenih z ZDen. Zato se uporablja pri vrednotenju za potrebe določitve odškodnine za denacionalizirano premoženje, kjer funkcionalno zemljišče ni določeno, ne pa pri presoji, ali obstoji ovira za vrnitev v naravi (ovira za vrnitev v naravi obstoji tudi na funkcionalnem zemljišču, ki je po svojem pravnem statusu zazidano stavbno zemljišče). Na navedeni pravni podlagi tožnika ne moreta utemeljiti, da je bila ovira za vrnitev v naravi na parceli 641/8 ugotovljena v prevelikem obsegu.

14Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ določil funkcionalno zemljišče v obsegu, kot je potrebno za delovanje objekta. Ugotavlja, da je za delovanje MHE X. potrebno zajetje in cevovod, za katera je pridobil upravičenec objekta gradbeno in uporabno dovoljenje. Kolikor tožnika z ugovori, da bi na podlagi Navodila bila parcela lahko velika le 24 m2, ugovarjata obsegu parcele, za katero so ugotovljene ovire za vrnitev v naravi, pa konkretnih ugovorov, zakaj določen del zemljišča za uporabo objekta ni potreben, nimata, zato sodišče njunih ugovorov, da je bilo funkcionalno zemljišče določeno v večjem obsegu, kot je potrebno za redno rabo stavbe, ne more preizkusiti.

15Glede na navedeno je sodišče tožbo v preostalem delu zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe v tem delu pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.