VSL Sklep VII Kp 22784/2018

I. Pritožba okrajne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

1Okrajno sodišče v Krškem je s sklepom I K 22784/2018 z dne 17. 7. 2018 zavrglo obtožni predlog Okrožnega sodišča v Novem mestu NM-Kt/651/2018 z dne 10. 5. 2018 zoper obdolženo A. A. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradne položaja po prvem odstavku 257. člena KZ-1, in sicer iz dveh razlogov: 1) po 1. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 437. členom ZKP, ker dejanje, ki je predmet obtožnega predloga ni kaznivo dejanje in 2) po drugem odstavku 277. člena ZKP v zvezi s 437. členom ZKP, ker ni dovoljenja za kazenski pregon. Odločilo je še, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke bremenijo proračun.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožila okrajna državna tožilka, in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 5. točko (prvega odstavka) 371. člena ZKP in zaradi kršitve kazenskega zakonika po 2. točki 370. člena ZKP v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP. Predlaga, da se sklep razveljavi in obtožni predlog dopusti, podrejeno pa, da se sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na zavrženje iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP.

3Obdolženki zagovorniki v odgovoru predlagajo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Kadar je obtožni predlog vložen zoper obdolženca, ki uživa imuniteto, mora sodišče najprej opraviti predhodni preizkus, v katerem po prvem odstavku 435. člena najprej preizkusi, ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Če pogoji za zavrženje niso podani, sodišče razišče še vprašanje imunitete. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ocenilo, da niso konkretizirani vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja in bi lahko že zgolj iz tega razloga zavrglo obtožni predlog, a je takoj storilo še korak dlje in zavrglo obtožni predlog tudi zato, ker tožilstvo ni izkazalo, da je podano dovoljenje Državnega zbora za kazenski pregon obdolženke, ki je sodnica.

5Tožilka upravičeno graja oceno sodišča prve stopnje, da opis kaznivega dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, in sicer konkretizacije pridobitve nepremoženjske koristi. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnico, da je ta zakonski znak zadostno konkretiziran, zato je napačna ocena sodišča prve stopnje, da zaradi nekonkretiziranega opisa pridobitve nepremoženjske koristi, opisano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, ki se obdolženki očita. V konkretnem delu opisa ni potrebno ponavljati izrazov iz abstraktnega dela. Iz konkretnega opisa kaznivega dejanja pa jasno izhaja v čem naj bi bila pridobitev nepremoženjske koristi, to je večkratna uporaba (ki je časovno konkretizirana) službenega vozila za lastne potrebe, natančneje za svoj prevoz s fitnesa v L. v službo in iz službe domov v ... Glede na navedeno je sodišče prve stopnje iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP v zvezi s 437. členom ZKP obtožni predlog neupravičeno zavrglo. Vendar je njegova odločitev o zavrženju obtožnega predloga vseeno pravilna in zakonita, saj je podan drugi razlog za zavrženje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6Državno tožilstvo ob vložitvi obtožnega predloga ni predložilo dokaza, da ima dovoljenje Državnega zbora. Kot izhaja iz pritožbe, zanjo ni niti zaprosilo. Vendar ni pravilno stališče pritožnice, da pridobitev dovoljenja ni potrebna, ker obdolženki ne pripada procesno-pravna imuniteta, saj ne opravlja sodniške službe, ker je dodeljena na Ministrstvo za pravosodje, torej na delo pri drugi veji oblasti. Pritožbeno sodišče poudarja, da je obdolženka še vedno sodnica Okrajnega sodišča v ..., ki je zgolj dodeljena na delo na omenjenem ministrstvu, kar je skladno z možnostjo, ki jo določa 71. člen Zakona o sodniški službi (ZSS). V času dodelitve ji skladno s tretjim odstavkom 71.c člena ZSS obveznosti iz sodniške službe res mirujejo, vendar pritožnica spregleda, da dodelitev skladno s prvim odstavkom 70. člena ZSS ne vpliva na sodničin položaj, razen če ZSS določa drugače, a drugače ne določa. Zaradi slednjega je obdolženka tudi upravičena do procesno-pravne imunitete po drugem odstavku 134. člena Ustave Republike Slovenije.

7Res je, da se obdolženki ne očita kaznivo dejanje v zvezi z njenim odločanjem na sodišču, torej sojenjem, ki je osrednje poslanstvo sodniške funkcije. Vendar je preozko naziranje pritožnice, da se obdolženki očita kaznivo dejanje, ki se ne nanaša na opravljanje sodniške službe, ker naj bi ga kot predsednica sodišča storila v zvezi s poslovanjem sodišča. Pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da tudi predsedniki sodišč vsaj v manjšem delu še vedno sodijo. Bistveno pa je, da je tudi delo, ki se nanaša na poslovanje sodišča, takšno delo, ki ga sodnik opravlja v okviru sodniške funkcije. Skladno s 7. členom Zakona o sodiščih poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča, za slednjega pa je lahko imenovan zgolj sodnik. Ni si mogoče predstavljati, da bi predsednik sodišča veljal za sodnika le v tistem delu svojega poklicnega udejstvovanja, ki se nanaša na sojenje in ne tudi v delu, ki se nanaša na vodenje poslovanja sodišča. Seveda pa je sodnik, ki je predsednik sodišča, lahko deležen materialno-pravne imunitete le v zvezi s sojenjem, ne pa tudi v zvezi s poslovanjem sodišča.

8Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da obtožni predlog zavrže, vendar le iz razloga, ker je podana okoliščina, ki začasno preprečuje kazenski pregon.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep pritožba ni dopustna.