71.c člen ZSS

Sodnik, čeprav mu obveznosti in pravice, ki izhajajo iz sodniške službe, mirujejo, ne sme opravljati nobene dejavnosti prek pravno organizacijske oblike samostojni podjetnik (s.p.).

Začasne dodelitve sodnika na Vrhovno sodišče ter s tem možnosti, da je začasno (v celoti ali deloma) oproščen opravljanja sodniške službe, ni mogoče šteti za primer razloga za predčasno razrešitev iz drugega odstavka 35. člena ZVDZ v smislu, da je "prenehal opravljati sodniško službo". Okoliščina, da tožnica ne opravlja sodniške službe, temveč vodi Službo za upravljanje projektov na Vrhovnem sodišču, za kar je zahtevan pogoj biti sodnik, ne more predstavljati okoliščine, ki bi bila lahko razlog za predčasno razrešitev z mesta predsednice volilne komisije.

Izpodbijani sklep (o razrešitvi predsednice okrajne volilne komisije) je upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in se posledično zagotavlja učinkovito sodno varstvo pravic in pravnih interesov tožnice v upravnem sporu. Ob dodelitvi sodnika na mesto direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju je že do take mere poseženo v položaj sodnika, da ne more hkrati opravljati tudi sodniške službe, z njegovim neposrednim delom pri vodenju navedenega centra, ki deluje v okviru ministrstva, pa je s tem lahko objektivno postavljena pod vprašaj njegova neodvisnost pri opravljanju funkcije predsednika volilne komisije, s tem pa se lahko vzpostavlja razumen dvom v videz take neodvisnosti. Okoliščina, da tožnica vodi Center za izobraževanje v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje in ne opravlja sodniške službe oziroma jo skladno z zakonsko določbo niti ne sme (tretji odstavek 71. c člena ZSS), predstavlja razlog za predčasno razrešitev z mesta predsednice volilne komisije po drugem odstavku 35. člena ZVDZ. Takšno situacijo pa je treba razlikovati od položajev sodnikov, ki jih obravnava prvi odstavek 71. c člena ZSS in kjer nastopi možnost, da se lahko sodnika v času dodelitve

Ker tožilstvo ni izkazalo, da je podano dovoljenje Državnega zbora za kazenski pregon obdolženke, ki je sodnica, je sodišče zavrglo obtožni predlog. Kadar je obtožni predlog vložen zoper obdolženca, ki uživa imuniteto, mora sodišče najprej opraviti predhodni preizkus, v katerem po prvem odstavku 435. člena ZKP najprej preizkusi, ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Če pogoji za zavrženje niso podani, sodišče razišče še vprašanje imunitete. Obdolženka je še vedno sodnica, ki je zgolj dodeljena na delo na Ministrstvu za pravosodje. V času dodelitve ji skladno s tretjim odstavkom 71.c člena ZSS obveznosti iz sodniške službe mirujejo, vendar dodelitev skladno s prvim odstavkom 70. člena ZSS ne vpliva na sodničin položaj, razen če ZSS določa drugače, a drugače ne določa. Zaradi slednjega je obdolženka upravičena do procesno-pravne imunitete po drugem odstavku 134. člena URS. Tudi delo, ki se nanaša na poslovanje sodišča, je takšno delo, ki ga sodnik opravlja v okviru sodniške funkcije. Skladno s 7. členom ZS poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča, za slednjega pa je lahko imenovan zgolj sodnik.

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je akt o razrešitvi predsednika volilne komisije, izdan na podlagi 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor, upravni akt v smislu določbe 2. člena Zakona o upravnem sporu, - Ali je določbo „prenehanje opravljanja sodniške službe“ iz 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor treba razlagati v smislu trajnega prenehanja sodniške službe iz 74., 77. in 78. člena Zakona o sodniški službi oziroma ali je to določbo treba razlagati v smislu vsakršnega „aktivnega“ prenehanja opravljanja sodniške službe, ki je tudi začasne narave.

Kriterijev iz 1. do 4. točke 29. člena ZSS na ravni nadpovprečnosti pri sojenju sodnik, dodeljen na Ustavno sodišče, že pojmovno ne more izpolniti. Tožena stranka s svojim stališčem uvaja pogoj za hitrejše napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika, ki ga zakon ne določa, in takšno napredovanje v nasprotju z določbami ZSS omogoča le sodnikom, ki opravljajo sodniško delo. Ne gre torej za strožja merila vrednotenja sodnikovega dela pri vsebinskem napolnjevanju pojma nadpovprečnosti pri tovrstnem napredovanju, temveč za pogoj, ki je, ko gre za sodnika, dodeljenega na Ustavno sodišče, nemogoč. Drugačna obravnava dodeljenih sodnikov pa iz določb zakona o kriterijih za izbiro in napredovanje sodnika in o postopku ocenjevanja sodniškega dela, ne izhaja.

Sodišče se pridružuje stališču, po katerem ima Sodni svet možnost, da ponovno presodi izpolnjevanje pogojev za napredovanje ter da na tej podlagi odloči. Vendar pa mora imeti v primeru drugačne odločitve zanjo utemeljene razloge, zlasti če le-ta temelji na strožji presoji predpisanih kriterijev. Razlaga Sodnega sveta, po kateri pri odločanju o napredovanju ni mogoče upoštevati rezultatov, ki jih je tožnica dosegla na Ustavnem sodišču RS, je v nasprotju z namenom dodelitve sodnikov kot tudi z določbo četrtega odstavka 71.c člena ZSS in pomeni izvotlitev pravice do napredovanja, ki jo zakon določa tudi za sodnike, dodeljene na delo izven rednih sodišč.