VSM Sklep I Cpg 224/2018

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklep skupščine družbe N. d.o.o., matična številka ..., o prenehanju družbe po skrajšanem postopku z dne 13. 2. 2018 razveljavilo.

2Proti temu sklepu se pritožuje subjekt vpisa. V pritožbi navaja, da je registrsko sodišče o ugovoru upnika, podanem zoper predlog za izbris družbe po skrajšanem postopku, odločilo zmotno in v nasprotju z določilom 8. člena ZPP, ki določa, da mora sodišče o zatrjevanih dejstvih odločiti na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Izpostavlja, da je sodišče zmotno uporabilo določilo 425. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1. Družba oziroma njen družbenik in zakoniti zastopnik je namreč predlogu za prenehanje po skrajšanem postopku priložil formalno pravilno zahtevano izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe v trenutku podajanja takšnega predloga in takšni izjavi po njeni obliki ne gre oporekati. Kar zadeva vsebino takšne izjave pa sodišče ni izvajalo nobenega postopka v smeri meritornosti, temveč je zgolj sledilo izjavi upnika, ki pa svojih zatrjevanj o odprtem dolgu subjekta vpisa ni z ničemer verodostojno izkazal. Subjekt vpisa kot dolžnik ne priznava nobenega dolga in na takšnem razmišljanju temelji izjava, podana v smislu določil 425. člena ZGD-1, torej, da so ob vložitvi predloga za izbris poplačane vse obveznosti družbe. Na upniku je dokazno breme, da izkaže obstoj terjatve in neresničnost vsebine izjave subjekta vpisa, dolžnost sodišča pa je preveriti resničnost in verodostojnost takšne trditve. Upnik ni predložil nobene takšne listine, ki bi vsaj z najmanjšo mero utemeljevala zatrjevanja, zato je bila dolžnost sodišča, da ugovor zavrne, ali pa upniku naloži izkazovanje trditev v posebnem pravdnem postopku. Upnik namreč do podaje izjave in vložitve ugovora zoper subjekt vpisa kot morebitnega dolžnika ni vložil nobenega pravnega sredstva za izterjavo dolga, niti tega ne izkazuje z ustreznimi listinami, temelječimi na računovodskih standardih. Subjekt vpisa s temi pritožbenimi navedbami nakazuje, da sodišče pri odločanju o ugovoru ne sme in ne more slediti dokazno nepodprtim navedbam, temveč mora slediti formalnim razlogom za likvidacijo pravne osebe po skrajšanem postopku, morebitnemu upniku pa so na voljo druga pravna sredstva. Zavzema se za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu ugodi, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločitev.

3Pritožba je utemeljena.

4V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku je likvidacijski postopek nadomeščen z notarsko overjeno izjavo družbenikov, s katero zagotavljajo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena razmerja z delavci in da prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (prvi odstavek 425. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1). Če družba nima poplačanih vseh obveznosti ter nima urejenih razmerij z delavci, mora izvesti zaradi varstva upnikov in delavcev redni postopek likvidacije.

5Izjava iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1 mora izražati resnične podatke družbe, ki jih lahko registrsko sodišče tudi samo preveri (četrti odstavek 425. člena ZGD-1).

6V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na e-objavah objavilo sklep skupščine subjekta vpisa oziroma družbenika o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Zoper sklep je vložil ugovor upnik V., d.o.o. iz K., ki je v ugovoru zatrjeval in dokazoval, da ima subjekt vpisa v razmerju do upnika neplačane obveznosti. V odgovoru na upnikov ugovor je subjekt vpisa sicer potrdil dejstvo o njunem medsebojnem poslovnem sodelovanju, pri tem pa dodal, da iz takšnega poslovanja ob sprejetju sklepa skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku niso podane odprte postavke tako, da bi bili stranki v upniško-dolžniškem razmerju in kar bi nasprotovalo izjavi edinega družbenika, da ima gospodarska družba ob podanem predlogu za prenehanje družbe poravnane obveznosti do delavcev in upnikov.

7Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo z obrazložitvijo, da je ugovor upnika utemeljen. Obrazložilo je, da iz navedb upnika izhaja, da je bila izjava družbenika, da so poravnane vse obveznosti družbe, neresnična, saj je iz priloženih listin k ugovoru razvidno, da družba nima poravnanih vseh obveznosti do upnikov, prav tako pa tudi subjekt vpisa po prejemu vloge upnika sodišču ni posredoval nobenih dokazil o tem, da je poravnal vse obveznosti do upnika in tako niso izpolnjeni pogoji za prenehanje družbe po skrajšanem postopku. Zato je sklep skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku razveljavilo (drugi odstavek 428. člena ZGD-1).

8Subjekt vpisa v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo navedbam upnika in jih vzelo za podlago ugotovitve o neresničnosti izjave družbenika, da so poravnane vse obveznosti do upnika, ker da subjekt vpisa po prejemu upnikove vloge sodišču ni posredoval dokazil o tem, da je vse obveznosti do upnika poravnal. Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo dejstvo, da subjekt vpisa vztraja pri verodostojnosti podane izjave, da so poplačane vse obveznosti družbe, saj zatrjuje, da med subjektom vpisa in upnikom ne obstoji dolžniško-upniško razmerje. Navedeno pomeni, da je med subjektom vpisa in upnikom kot udeležencem registrskega postopka dejstvo o resničnosti podane izjave o plačanih obveznostih družbe sporno, saj med njima obstoji spor o tem, ali ima subjekt vpisa do upnika neplačane obveznosti.

9Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 133. člena ZSReg). Ne glede na to določbo pa registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno (drugi odstavek 33. člena ZSReg). V tem primeru registrsko sodišče napoti udeleženca postopka, ki se, zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu, sklicuje na predhodno vprašanje, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju (tretji odstavek 33. člena ZSRreg). Če udeleženec postopka v tem roku ne začne postopka, registrsko sodišče nadaljuje postopek vpisa v sodni register in odloči o predlogu za vpis (četrti odstavek 33. člena ZSReg).

10V obravnavanem primeru je tako odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve ustreznosti skupščinskega sklepa subjekta vpisa o prenehanju po skrajšanem postopku oziroma resničnosti izjave o poplačanih obveznostih družbe, rešitev predhodnega vprašanja pa je odvisna od dejstva, ki je med udeležencema registrskega postopka sporno - ali ima subjekt vpisa neporavnano obveznost do upnika V., d.o.o. iz K.

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep registrskega sodišča ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo določanje (3. točka 39. člena ZSReg). Registrsko sodišče bo moralo postopek vpisa prekiniti do pravnomočnosti odločitve o zatrjevani terjatvi upnika do subjekta vpisa.