VSRS Sodba VIII Ips 291/2017

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega in revizijskega postopka v višini 584,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 6. 2015, ki jo je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) podala tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnik) iz razloga nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Ugotovilo je, da je tožnik v delovnem razmerju za nedoločen čas, da mu delovno razmerje ni prenehalo, da ga je toženka dolžna pozvati nazaj na delo, ga zaposliti na delovnem mestu CNC strugar, oziroma na drugem delovnem mestu, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim ter ga prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ¹ in mu za ta čas obračunati in izplačati plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakokratne plače do plačila, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov ustreznim institucijam.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni upoštevalo določbe prvega odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih² (v nadaljevanju ZDR-1), na podlagi katere delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki je dopolnil 58 let starosti ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, upoštevaje prehodno ureditev iz 226. člena ZDR-1. Toženka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi po prvem odstavku 116. člena ZDR-1, vendar bi se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu z drugim odstavkom 116. člena ZDR-1, glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi in glede posebnega varstva pred odpovedjo, morale uporabljati določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju Komisija) naj bi pravilno ugotovila, da je tožnik varovan kot delavec pred upokojitvijo, saj izpolnjuje starostne pogoje iz prvega odstavka 114. člena v zvezi s prvim odstavkom 226. člena ZDR-1, zaradi česar mu toženka ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Sodba sodišča druge stopnje naj ne bi vsebovala razlogov o tem, da toženka tožniku ni mogla zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto. Iz siceršnjih navedb toženke pa naj bi izhajalo, da mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz nezakonitega razloga v smislu 1. alineje prvega odstavka 90. člena ZDR-1.

4Toženka je odgovorila na revizijo in predlagala zavrnitev.

5Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku³ (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6Revizija je utemeljena.

7Tožnik je bil pri toženki zaposlen od leta 1996, nazadnje na delovnem mestu CNC strugar. Z odločbo ZPIZ z dne 16. 9. 2014 je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. Priznana mu je bila pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami s polnim delovnim časom od 31. 3. 2014 dalje. Ker toženka z ustreznim delovnim mestom glede na njegovo preostalo delovno zmožnost ni razpolagala, poizvedbe pri drugih delodajalcih pa so bile neuspešne, je na Komisijo vložila predlog za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Komisija je dne 2. 4. 2015 podala mnenje, da ne obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove po 1. odstavku 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju⁴ (v nadaljevanju ZPIZ-1) in 40. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov⁵ (v nadaljevanju ZZRZI), ker je tožnik delovni invalid, star nad 56 let in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Toženka je tožniku kljub negativnemu mnenju Komisije podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti na podlagi 4. alineje prvega odstavka 89. ZDR-1. Tožnik je bil ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 6. 2015 star več kot 56 let in ni izpolnjeval pogojev za pridobitev denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.

8V skladu s prvim odstavkom 116. v povezavi z 89. členom ZDR-1 lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti (razlog po 4. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1) in iz poslovnega razloga (razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1) v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Glede na relevantne določbe ZPIZ-1 in ZZRZI mora delodajalec delavcu invalidu najprej ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delo.⁶ Šele če delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, ki bi ustrezala njegovi preostali delovni zmožnosti in izobrazbi, mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi brez ponudbe nove.⁷ Pri delodajalcu, ki ima najmanj pet zaposlenih delavcev, ugotovi razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi Komisija.⁸

9Drugi odstavek 116. člena ZDR-1 nadalje določa, da se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu po prejšnjem odstavku (torej po prvem odstavku 116. člena, ki ureja odpoved iz razloga nezmožnosti zaradi invalidnosti in iz poslovnega razloga), ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo, uporabljajo določbe ZDR-1, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga. Posebno varstvo pred odpovedjo je v ZDR-1 urejeno v določbah od 112. do 117. člena, uživajo pa ga posebne kategorije delavcev, in sicer predstavniki delavcev, delavci pred upokojitvijo, starši in invalidi ter odsotni z dela zaradi bolezni.

10Določba drugega odstavka 116. člena ZDR-1 se od skoraj identične določbe, ki jo je vseboval prej veljavni Zakon o delovnih razmerjih⁹ (ZDR) in je bila v zakon vnesena z novelo ZDR-A kot posledica nejasne ureditve glede pravic invalida ob odpovedi, razlikuje v tem, da je bilo v ZDR-1 dodano besedilo „in glede posebnega varstva pred odpovedjo.“ S tem je ZDR-1 odpravil nejasnosti v zvezi z vprašanjem, ali lahko pride do konkurence varstva pred odpovedjo po različnih zakonskih podlagah v smislu 117. člena ZDR-1 tudi v primeru odpovedi iz razloga nezmožnosti zaradi invalidnosti. Napotitev na uporabo določb, ki v zvezi z varstvom pred odpovedjo veljajo za odpoved iz poslovnega razloga, zato lahko pomeni le to, da določbe o varstvu starejšega delavca pred odpovedjo iz poslovnega razloga veljajo tudi za starejše delavce, ki se jim odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti zaradi invalidnosti. Če se torej delavcu odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti zaradi invalidnosti, mora ta uživati enako varstvo, kot če bi mu bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Različna obravnava starejšega delavca (delavca pred upokojitvijo), ki bi bila odvisna od tega ali se mu odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga invalidnosti, ne more biti utemeljena. Razlaga sodišča druge stopnje, da delavci invalidi, ki so hkrati delavci pred upokojitvijo, uživajo varstvo pred odpovedjo po obeh podlagah le v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, je zato materialnopravno zmotna.

11Na podlagi 114. člena ZDR-1 delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe (ob upoštevanju ureditve, ki velja v prehodnem obdobju na podlagi 226. člena ZDR-1), brez njegovega pisnega soglasja, dokler ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Varstvo po tej določbi (med drugim) ne velja, če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino ali če mu je ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu. Na podlagi 226. člena ZDR-1 se v prehodnem obdobju, do uveljavitve starosti 58 let, starost za delavce postopoma zvišuje in je v letu 2015, ko je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi, znašala 56 let.

12Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik v času odpovedi star 56 let, da ni bil upravičen do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Ugotovilo je tudi, da mu ni bila ponujena nova ustrezna zaposlitev. Na podlagi teh dejstev je sodišče pravilno presodilo, da je tožnik varovan kot delavec pred upokojitvijo na podlagi 114. člena ZDR-1 v povezavi z 226. členom ZDR-1.

13Tožnik je tako v času odpovedi užival varstvo pred odpovedjo iz dveh naslovov, in sicer kot delavec invalid po 116. členu ZDR-1 in kot delavec pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1. Nastopila je situacija iz 117. člena ZDR-1 o večkratnem varstvu pred odpovedjo. Tožnik močnejše pravno varstvo uživa po 114. členu ZDR-1, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, saj mu toženka brez njegovega pisnega soglasja ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da zanj ni imela na razpolago ustreznega delovnega mesta.

14Ker je odpoved nezakonita na podlagi tožnikovega statusa delavca pred upokojitvijo, niso relevantne revizijske navedbe v zvezi z očitkom neobrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na ugotovitev, ali je imel delodajalec za tožnika na voljo ustrezno delovno mesto. Zato se revizijsko sodišče do teh navedb ni opredeljevalo.

15Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožnik ne uživa varstva pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1 kot delavec pred upokojitvijo. Revizijsko sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da se pritožba toženke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

16Odločitev o stroških temelji na 154. členu ZPP. V skladu z Odvetniško tarifo¹⁰ mora toženka tožniku povrniti njegove stroške pritožbene obravnave in kilometrino v znesku 327,36 EUR (375 točk, 96,20 EUR za 260 km, 22% DDV) ter stroške revizije v znesku 257,03 EUR (450 točk, 2% materialnih stroškov, 22% DDV), kar skupaj znaša 584,39 EUR.

¹ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
² Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji.
⁴ Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji. Glede na 429. člen ZPIZ-2 (Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji) se določbe 101., 102. in 103. člena ZPIZ-1 uporabljajo do ureditve v zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
⁵ Ur. l. RS, št. 63/2004 in naslednji.
⁶ 40. člen ZZRZI in 101. člen ZPIZ-1.
⁷ 40. člen ZZRZI in 102. člen ZPIZ-1.
⁸ 103. člen ZPIZ-1.
⁹ Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji.
¹⁰ Ur. l. RS, št. 2/2015.