VSL Sodba I Cp 983/2018

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (točka III izreka) spremeni tako, da ta zdaj glasi:

"III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 551,33 EUR v roku petnajst dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne do izpolnitve obveznosti".

III. V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna v roku petnajst dni od prejema te sodbe povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 430,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne do izpolnitve obveznosti.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predstavljajo v izreku navedene nepremičnine v k. o. ... skupno premoženje pravdnih strank, pri katerih je delež tožnice 65/100, delež tožene stranke pa 35/100 (točka I. izreka). V presežku, kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 2.404,23 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III. izreka).

2Pritožbo vlagata obe pravdni stranki.

3Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in prvega odstavka 338. člena ZPP.¹ Predlaga razveljavitev s spremembo tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Povzema njegove ugotovitve. Očita mu, da je prezrlo, da je bila tožnica pred izvenzakonsko skupnostjo že 20 let zaposlena in si je zagotovo ustvarila določeno premoženje; da je bil glede na visoke prispevke njenih staršev k nakupu nepremičnin toženec že takoj ob nakupu neustrezno vknjižen do 1/2 in da mu je tožnica prepustila svoje finance, ker ga je imela rada, on pa je to dobro izkoristil. Napačna je ocena in presoja, da je toženec prejel darilo svojega očeta v višini 25.000,00 DEM, česar ni dokumentiral. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je nerazumljiva. K nakupu nepremičnine je tožnica s prihranki in darilom prispevala 90 % in bi moral biti njen delež na skupnem premoženju višji. Napačno je ugotovljeno dejansko stanje o razmerju dohodkov pravdnih strank in o njunih prispevkih k ustvarjanju skupnega premoženja. Tožničini dohodki so bili bistveno višji. Pravdni stranki sta osem let živeli na račun njenih staršev. Po letu 2012 tožnica ni bila toženčevo breme. K skupnemu premoženju je prispevala enako kot on. Napačno je ocenjena pomoč toženca tožničinemu sinu. Ob pravilnih ugotovitvah, da so izpolnjeni pogoji za odstop od zakonsko določene domneve o enakosti deležev, je napačno ocenjen delež pravdnih strank, ki bi moral biti za tožnico vsaj 90 %.

4Toženec izpodbija odločitev o določitvi višine deležev pravdnih strank in odločitev o stroških. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje in kršilo 8. člen ZPP, ker ni naredilo dokazne ocene o darilu tožnici v višini 60.000,00 DEM. Pri tem ni ocenilo nakazil iz transakcijskega računa, za katere je toženec trdil, da so bila namenjena za nakup nepremičnine in ki se ujemajo z datumi kupnine, česar tožnica ni prerekala. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je bolj verjelo njenim staršem, da so ji dali darilo, kot izpiskom iz TRR. Izpovedbi tožničinih staršev nista bili skladni. Podana je bistvena kršitev postopka, ker sodišče ni dovolilo vprašanja tožničini materi o lokaciji sklepanja pogodbe. Opozarja na neskladja v izpovedbah staršev. Sodba je pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, dejansko stanje je zmotno ugotovljeno. Sodba je pomanjkljiva in neobrazložena tudi zaradi neupoštevanja toženčevih trditev o vlaganjih pravdnih strank v skupno premoženje v času, ko je imel toženec višji dohodek od tožnice. Nepremičnina, ki je v naravi stanovanjska stavba na naslovu ..., je bila v času trajanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank bistveno spremenjena zaradi dozidave in izboljšanja. O tem ni dokazne ocene niti obrazložitve. Ugotavljati bi moralo obseg skupnega premoženja in deleže na njem ves čas trajanja zakonske skupnosti, a je obseg skupnega premoženja napačno ugotavljalo le v smislu pridobivanja denarnih sredstev za nakup skupnih nepremičnin. Vlaganja so vplivala na vrednost nepremičnin in deleže pravdnih strank. Ker se sodišče z njimi ni ukvarjalo, je odločitev napačna. Izpodbija še odločitev o pravdnih stroških. Napačno je ugotovljen uspeh pravdnih strank, saj je tožnica glede na nesporni delež do 1/2 v pravdi uspela le s 37,5 % in ne z 72 %, kot je ugotovilo sodišče. Pri odmeri pravdnih stroškov pa je prezrlo, da je tretjo pripravljalno vlogo sestavila tožnica sama in je njen pooblaščenec pripravil le spremni dopis. Skladno z 19. tar. št. OT je taka vloga tarifirana s 50 točkami. Odločitev o pravdnih stroških je treba torej spremeniti tako zaradi napačno ugotovljenega uspeha strank, kot tudi zaradi napačne odmere po Odvetniški tarifi.

5Pravdni stranki na vloženi pritožbi nista odgovorili.

6Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je utemeljena le delno (glede stroškov).

7Pravdni stranki sta bivša izvenzakonska partnerja. V nepravdnem postopku delitve skupnega premoženja je postala sporna višina deležev na (nespornem) skupnem nepremičnem premoženju,² ki sta ga partnerja pridobila v času trajanja izvenzakonske skupnosti (ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje trajala od oktobra 1994 do oktobra leta 2015), pri katerem sta v zemljiški knjigi vknjižena vsak do 1/2. Zaradi spora o višini deležev na skupnem premoženju je bila tožnica z napotitvenim sklepom nepravdnega sodišča napotena na to pravdo, v kateri uveljavlja, da je njen delež na skupnih nepremičninah višji, in sicer 9/10, toženčev pa nižji, to je 1/10. Toženec se je v pravdi branil s sklicevanjem na zakonsko domnevo o enakih deležih izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju.

8Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno izhajalo iz materialnopravnih določil 51., 52. ter 53. člena ZZZDR³ v zvezi z 12. členom ZZZDR. Iz njegovih dejanskih ugotovitev izhaja, da sta pravdni stranki ustvarjali skupno premoženje skozi celotno obdobje življenjske skupnosti. V tem obdobju so bili njuni prejemki iz dela primerljivi, enakovredni so bili tudi njuni prispevki k ohranjanju in povečanju skupnega premoženja, ki denarno niso merljivi. V skupno premoženje sta oba vložila tudi svoje posebno premoženje. Vložek posebnega premoženja tožnice v skupno premoženje je bil večji od toženčevega (denarno darilo staršev tožnici v višini 90.000,00 DEM, denarno darilo očeta tožencu v višini 25.000,00 DEM). Ugotovilo je, da zgolj ugotovljeni večji vložek tožničinega posebnega premoženja v skupno premoženje utemeljuje odstop od zakonske domneve o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju, medtem ko so ostali pravnorelevantni prispevki obeh primerljivi in enakovredni. Po takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, je presodilo, da je delež tožnice na skupnem premoženju 65 %, delež toženca pa 35 %. V tem obsegu je tožbenemu zahtevku ugodilo, v presežku ga je zavrnilo.

9Odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Vsa pravnorelevantna dejstva so ugotovljena. Odločitev je pojasnjena v natančnih, prepričljivih in popolnih razlogih, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje in jih ne ponavlja. V sodbi torej ni pomanjkljivosti, ki jih očitata pritožnika (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Tudi s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), sodba ni obremenjena. Toženec je z uveljavljanjem absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (češ da mu sodišče na obravnavi ni dovolilo postavljati vprašanj priči) prepozen, ker kršitve ni uveljavljal ob zaslišanju priče, v pritožbi pa tega ne opraviči (prvi odstavek 286. b člena ZPP). Zato nanjo ni treba odgovarjati. Nestrinjanje obeh pritožnikov s sprejeto dokazno oceno ne zadošča za očitek kršitve 8. člena ZPP. Sodba ni obremenjena s to procesno kršitvijo. Dokazna ocena je namreč natančna, skrbna in celovita. Opravljena je upoštevaje metodološke napotke iz 8. člena: po skrbni oceni vseh dokazov in ne le tistih, ki koristijo posameznemu pritožniku. Ker je dejansko stanje o pravno odločilnih dejstvih pravilno in popolno ugotovljeno, nanj pa pravilno uporabljeno materialno pravo 51. in 59. člena ZZZDR v zvezi z 12. členom istega zakona, bo pritožbeno sodišče v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene poudarke obeh pritožb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

O pritožbi tožnice

10Tožnica v pritožbi prvič opozarja na svojo daljšo delovno dobo pred izvenzakonsko skupnostjo, kot jo je imel toženec, kar naj bi vodilo k zaključku, da je že prej ustvarila določeno premoženje. Gre za prepozne, neupravičene in zato neupoštevne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), ki jih ni treba upoštevati niti nanj odgovarjati. Ker jih na prvi stopnji ni bilo, sodišče morebitnih prihrankov tožnice iz obdobja pred izvenzakonsko skupnostjo ni moglo ugotoviti kot njeno dodatno posebno premoženje, niti ga upoštevati kot njen dodatni vložek v skupno premoženje, ki bi vplival na višino njenega deleža na skupnem premoženju. Pravilne ugotovitve sodišča o tem so v drugem odstavku na strani 11 sodbe. Zakaj sta si partnerja razdelila upravljanje premoženja (pritožbene navedbe o prepustitvi financ tožencu zaradi čustvene navezanosti in zaupanja tožnice vanj), ki naj bi vodilo do neustreznih vpisov višine deležev pravdnih strank na nepremičnem premoženju v zemljiški knjigi, pri presoji o višini deležev samo po sebi ni odločilno. Zakonca se lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja skupno premoženje ali njegov del, ali da ga upravlja in z njim tudi razpolaga, upoštevaje koristi drugega zakonca (drugi odstavek 52. člena ZZZDR). Vsaka oblika dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja pa je pravno upoštevna pri ocenjevanju višine deležev vsakega zakonca na skupnem premoženju (drugi odstavek 59. člena ZZZDR).

11Dokazna ocena o denarnem darilu toženčevega očeta tožencu ima oporo v skladnih izpovedbah toženca in njegovega očeta. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje sta bili v celoti podprti z listinami (prilogi B28 in B29). Nasprotne pritožbene navedbe so protispisne in z ničemer ne omajejo pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje, da je toženec dokazal s strani očeta dano mu darilo.

12Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in ugotovitve sodišča prve stopnje, da so bili v času trajanja izvenzakonske skupnosti denarni prejemki pravdnih strank uravnoteženi in primerljivi. Dokazna ocena, utemeljena v razlogih na strani 9 do 11 sodbe, temelji na pravilno ocenjenih listinskih dokazih o plačah in drugih prejemkih iz delovnih razmerij obeh strank. Posebnih tožničinih prihrankov sodišče ni ugotovilo. Tudi za njene pritožbene trditve o bistveno višjih prihodkih v zbranih dokazih ni osnove. Nasprotno. Ugotovljeno je, da so bili njeni dohodki višji od toženčevih do leta 2008, od tedaj naprej pa so bili višji toženčevi dohodki. Ni ugotovitev, da bi toženec preživljal tožnico od 2012, ko je ostala brez zaposlitve. Ravno nasprotno, sodišče je take tožničine trditve pravilno zavrnilo (razlogi na strani 11 sodbe) in upoštevalo, da je v tem obdobju razpolagala z odpravnino in prejemala nadomestilo za čas nezaposlenosti. Ob takih dejanskih ugotovitvah pa je pravilna tudi ocena oziroma ugotovitev, da ugotovljeni primerljivi dohodki obeh pravdnih strank v celotnem obdobju skupnega premoženja ne utemeljujejo višjega deleža tožnice na skupnem premoženju.

13Zmotno je tudi pritožbeno naziranje, da bi morala ugotovljena pomoč tožničinih staršev pravdnima strankama pri zagotavljanju stanovanja šteti le v korist tožnice. Z zaslišanjem tožničine matere se je sodišče namreč zanesljivo prepričalo, da so z osemletnim brezplačnim bivanjem pri tožničinih starših, slednji pomagali obema pravdnima strankama. Zato je to pravilno štelo v korist obeh pravdnih strank. Trditev, da bi si toženec na račun prispevka tožničinih staršev ustvarjal lastne prihranke za nakup nepremičnine po razpadu izvenzakonske skupnosti, pa so prepozne, neupravičene in neupoštevne novote, na katere pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo.

14V razlogih sodbe na strani 12 je prepričljivo razloženo, zakaj je sodišče verjelo tožencu glede pomoči tožničinemu sinu in ne tožnici in njenemu sinu. Dokazni oceni ni kaj dodati in je pritožba z ničemer ne omaje.

15Denarni in nedenarni prispevki k skupnemu premoženju ter vložek toženčevega posebnega premoženja v skupno premoženje, kar izpodbija tožnica, so torej pravilno ugotovljeni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožnice v celoti zavrnilo (353. člen ZPP) in v izpodbijanem zavrnilnem delu sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Očitno pisno pomoto v zapisu deleža v točki II. izreka (višjega od 35/100, namesto pravilno: "višjega od 65/100", bo s popravnim sklepom odpravilo sodišče prve stopnje samo (prvi odstavek 328. člena ZPP). Ob jasnem izreku v točki I in razlogih sodbe ta pomota na pravilnost in zakonitost sodbe ne vpliva.

O pritožbi tožene stranke

16Pritožnik izpodbija dokazno oceno o denarnem darilu 60.000,00 DEM, ki so ga po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnici naklonili njeni starši. Pritožbeno sodišče ne dvomi o njeni pravilnosti. Oprta je ne le na v bistvenih delih skladne izpovedbe tožničinih staršev in tožnice, pač pa tudi na listinske dokaze (darilna pogodba, potrdilo). Toženec je s sklicevanjem na bančne transakcije ne omaje. Izpovedbi staršev sta pravilno ocenjeni, tudi upoštevaje sorodstveno povezavo in naklonjenost tožnici. Ob ugotovljenih dejstvih, da sta imela starša tako velike dohodke, ki so omogočali zatrjevano darilo, ki je bilo dokumentirano tudi z listino (darilna pogodba), jima je upravičeno verjelo in tudi pojasnilo zakaj. Dejansko stanje o darilu 60.000,00 DEM je pravilno in popolno ugotovljeno, očitanih procesnih kršitev ni.

17Pravilno in popolno so ugotovljeni tudi prispevki pravdnih strank k ohranjanju in povečanju skupnega premoženja, ki se denarno ne dajo izmeriti, a so po drugem odstavku 59. člena ZZZDR pravno relevantni pri ugotavljanju višine deležev vsakega zakonca na skupnem premoženju. Sodišče ni prezrlo vlaganj pravdnih strank v povečanje vrednosti kupljene nepremičnine (izgradnja prizidka) niti toženčevega prispevka pri gradnji prizidka. Ugotovitve in ocena o tem so na strani 11 sodbe. Temeljijo na izpovedbah obeh strank in prič. Na tej osnovi se je sodišče prepričalo, da sta bila pri vlaganju v povečanje skupnega premoženja oba partnerja enakovredna, tako glede denarnih prispevkov kot glede del in opravil v zvezi z gradnjo. Pritožbeni očitki o pomanjkljivosti v sodbi, nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava so neutemeljeni. Ob ugotovljenih enakovrednih nedenarnih prispevkih obeh partnerjev k vlaganjem in povečanju skupnega premoženja, je sprejeta odločitev pravilna in je pritožba ne omaje. Zato je tudi toženčevo pritožbo o glavni stvari pritožbeno sodišče zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18Toženčeva pritožba je utemeljena le glede stroškov. Odločitev sodišča o uspehu strank v postopku zmotno izhaja iz celotnega tožbenega zahtevka 9/10, čeprav je bil dejansko sporen le delež tožnice na skupnem premoženju nad 1/2. Prav ima torej pritožba, da je uspeh tožnice 37,5 % in ne 72 %, kot je zmotno upoštevalo sodišče prve stopnje.

19Tudi pri odmeri pravdnih stroškov je upravičena pritožba o zmotno odmerjeni odvetniški nagradi za tretjo pripravljalno vlogo tožeče stranke. Drži, da je odvetnik le predložil laično sestavljeno pripravljalno vlogo tožnice same, zato do nagrade za pripravljalno vlogo po 2. točki tar. št. 19 OT,⁴ ni upravičen. Gre za dokazni predlog oziroma drugo vlogo, ki je tarifirana v 4. točki tar. št. 19 s 50 točkami. V tem obsegu je bilo treba pritožbi toženca zoper stroške ugoditi. V ostalem so pritožbene navedbe neutemeljene. Tožeča stranka je vložila odgovor na tožbo in dve obrazloženi pripravljalni vlogi po odvetniku. Za ta dejanja je odmera sodišča prve stopnje pravilna (po 1000 točk za odgovor na tožbo in prvo pripravljalno vlogo, 825 točk za drugo pripravljalno vlogo).

20Po povedanem je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP spremenilo odločitev o stroških postopka in jih na novo odmerilo. Pravdni stroški tožeče stranke upoštevaje pravilno odmero odvetniške nagrade za tretjo pripravljalno vlogo (50 točk) in odmero ostalih stroškov, ki jo je pojasnilo sodišče prve stopnje v zadnjem odstavku na strani 13 sodbe, znašajo 4.236,89 EUR (3.089,00 EUR za odvetniške stroške in 1.227,00 EUR za takse). Upoštevaje 37,5 % uspeh je tožeča stranka upravičena do 1.588,83 EUR, tožena stranka pa glede na svoj 62,5 % uspeh do 2.140,16 EUR (njeni stroški po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje znašajo 3.424,27 EUR). Po medsebojnem pobotu mora po spremenjeni odločitvi v pritožbenem postopku tožeča stranka v roku petnajst dni povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 551,33 EUR, v primeru zamude bo dolgovala tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti (378. člen OZ).⁵

21O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom istega zakona. Tožnica s pritožbo ni uspela. Zato do povračila svojih pritožbenih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP).

22Tožena stranka je s pritožbo le delno uspela. Upoštevaje okoliščine primera (uspela je le zoper stroškovni del, s pritožbo o glavni stvari pa je propadla) in drugi odstavek 154. člena ZPP je upravičena do povračila približno četrtine celotnih priglašenih pritožbenih stroškov, odmerjenih po stroškovniku na list. št. 182 spisa in OT in ZST-1⁶ (785,36 EUR odvetniški stroški in 939,00 EUR za sodno takso), to je do 430,00 EUR. Tudi pritožbene stroške mora tožeča stranka povrniti v petnajstih dneh in bo v primeru zamude dolgovala zakonske zamudne obresti od izteka paricijskega roka naprej.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s spremembami.
² Parc. št. 1052/3, parc. št. 1053/4, parc. št. 1053/6 in parc. št. 1053/8, vse k. o. ...
³ Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. list SRS, št. 15/1976 s spremembami.
⁴ Odvetniška tarifa, Ur. list RS, št. 2/2015.
⁵ Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001, s spremembami v zvezi z načelnim pravnim mnenjem, Občne seje VSS, 13. 12. 2006, Pravno mnenje 1/2006
⁶ Zakon o sodnih taksah, Ur. list RS, št. 37/2006.