VSM Sklep I Ip 390/2018

Pritožba se zavrne in se II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je nepremičnino z ID znak: parcela , ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, garažo in stavbno zemljišče na naslovu S. M., C., v lasti dolžnice, domaknilo kupcu BS M., d.o.o. (I/1. točka izreka), ugotovilo, da je kupec že plačal kupnino v celoti (I/2. točka izreka) in odločilo, da bodo s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu izbrisana bremena in pravice, ki jih je citiralo v I/3. točki izreka. Hkrati je v II. točki izreka predmetno nepremičnino izročilo kupcu (II/1. točka izreka) in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi pri predmetni nepremičnini vknjiži lastninska pravica v korist kupca ter izbrišejo pravice in bremena, ki jih je navedlo I/3. točki izreka sklepa (II/2. in 3. točka izreka). Dolžnici je še naložilo, da se v roku 30. dni od dneva pravnomočnosti sklepa o izročitvi izseli iz stanovanjske hiše oziroma izprazni garažo, vse na predmetni nepremičnini, in ju prosto oseb in stvari prepusti kupcu (II/4. točka izreka).

2Proti odločitvi o izselitvi in izročitvi stanovanjske hiše in garaže ter prepustitvi obojega prosto oseb in stvari kupcu (II/4. točka izreka sklepa) se po pooblaščenki pravočasno pritožuje dolžnica. Poudari, da predmetne nepremičnine nima v posesti in je ne uporablja od 22. 11. 2016, ko je bil s strani izvršitelja D. P. izvršen rubež z nasilnim vstopom v predmetno nepremičnino. Iz obvestila izvršitelja je razvidno, da je izvršitelj zamenjal cilindrični vložek na ključavnici in dolžnica ključev zamenjane ključavnice ni prejela. Izvršitelj je ob nasilnem vstopu tudi zarubil premične stvari, dolžnica pa podatkov o tem, ali so bile stvari prodane na dražbi, nima. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da mora izvršitelj dolžnici izročiti ključe, da bo lahko v navedeno nepremičnino vstopila in iz te nepremičnine izselila premične stvari, ki so v hiši ostale po rubežu iz meseca novembra 2016. Dolžnica drugače ne more ravnati tako, kot sodišče od nje pričakuje.

3Prvi upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je izvršitelj po tem, ko je prejel pooblastilo odvetnice dolžnice, odvetnici posredoval ključe. Predhodno je dolžnico pozival na prevzem ključev, kar ta ni storila. Izvršitelj je v dopisu sodišču z dne 24. 5. 2018 tudi pojasnil, da ob nasilnem vstopu ni zarubil predmetov. Mnenja je, da dolžnica z vložitvijo predmetne pritožbe zlorablja pravico do vlaganja pravnih sredstev z namenom zavlačevanja. Zavzema se za zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po drugem odstavku 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Gre za obveznost sodišča, saj ta del sklepa varuje bodoči pravni položaj lastnika nepremičnine do dolžnika, ki glede na izgubo statusa lastništva na njej nima stvarnopravnih upravičenj, kot jih določa prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).¹

6ZIZ nima posebnih določb, v kakšnem roku se mora dolžnik iz nepremičnine, ki je bila prodana in izročena kupcu, izseliti. Določba drugega odstavka 313. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se smiselno uporabljajo v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ), sicer določa osemdnevni in petnajstdnevni rok za izpolnitev denarne terjatve, medtem ko za nedenarno terjatev izrecno določa, da lahko sodišče določi daljši rok.

7V konkretnem primeru se dolžnici nalaga izselitev in izpraznitev iz prodane nepremičnine, torej nedenarna terjatev, kar pomeni, da je presoja dolžine roka po drugem odstavku 313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ prepuščena sodišču. Tudi iz smiselne uporabe določbe 226. člena ZIZ, ki v prvem odstavku določa, da če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok izpolnitve obveznosti, izhaja, da sodišče oceni, kaj je primeren rok.

8Ker ZIZ torej posebnih določb o roku nima, mora sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine določiti primeren rok, v katerem je mogoče pričakovati, da se bo dolžnik izselil iz stanovanjske hiše in le-to izpraznil. Pri tem mora upoštevati položaj obeh strank, upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, kot tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine ter možnostjo izselitve iz nepremičnine. Prav tako mora upoštevati položaj kupca, ki je v fazi izročitve nepremičnine že položil kupnino, kot tudi vse konkretne okoliščine primera. Pri odločanju je sodišče dolžno upoštevati tudi 11. člen ZIZ, po katerem mora sodišče postopati hitro.

9V obravnavani zadevi je sodišče dolžnici določilo rok za izselitev in izpraznitev 30 dni po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine.² Sodišče druge stopnje soglaša s prvostopenjsko oceno, da je tridesetdnevni rok primeren rok. Kot je že pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, teče postopek v vodilni izvršilni zadevi že vse od leta 2006 in v predmetni izvršilni zadevi je sklep o izvršbi postal pravnomočen leta 2009. V zvezi s tekom tega postopka je potrebno upoštevati položaj upnika, ki torej že več let neuspešno izterjuje terjatev, kot tudi položaj dolžnice. Ta je namreč od začetka postopka nepremičninske izvršbe, vsekakor pa od pravnomočnosti sklepa o izvršbi lahko računala s prodajo nepremičnine in posledično dolžnostjo izselitve in izročitve le-te, vsekakor pa je za to obveznost vedela od prodaje nepremičnine na dražbi. Prav tako je potrebno upoštevati položaj kupca, ki je na dražbi pridobil na nepremičnini lastninsko pravico v pričakovanju, in ki je že dne 22. 2. 2018 položil celotno kupnino. Kot odločilno pa je potrebno upoštevati, da dolžnica v nepremičnini ne živi. Dolžnica je tekom postopka v vlogah sama izjavila, da v njej ne živi³ in v obravnavani pritožbi nazadnje tudi, da je nima v posesti ter je ne uporablja od 22. 11. 2016. Iz tega razloga dolžnici ni potrebno iskati drugega bivališča in izpolnitev obveznosti izselitve zaradi tega razloga ne bo ovirana. Upoštevajoč te okoliščine je 30-dnevni rok primeren rok.

10Dolžnica v pritožbi ne izpodbija dolžine roka, temveč izpostavlja nezmožnost izpolnitve obveznosti, ker nepremičnine nima v posesti in uporabi. Poročilo izvršitelja D. P., ki ga je predložil sodišču 11. 4. 2018 (l. št. 419 do 421) dejansko potrjuje pritožbene navedbe dolžnice. Iz njega namreč izhaja, da je izvršitelj ob nudenju asistence sodnemu cenilcu pri ogledu predmetne nepremičnine dne 23. 11. 2016 zaradi odsotnosti dolžnice moral nasilno odpreti vrata in zamenjati cilindre na ključavnicah. Vendar iz poročila tudi izhaja, da je izvršitelj 5. 4. 2018 poslal pooblaščenki dolžnice ključe, katere je ta predala dolžnici in ji je na ta način omogočen vstop v objekte.

11Dolžnica sicer v vlogi z dne 15. 5. 2018 zatrjuje, da je s predanimi ključi lahko odklenila le kurilnico, ne pa ostalih prostorov.⁴ Dolžnica s temi navedbami sama priznava, da ji je v celoti omogočena izpolnitev obveznosti glede kurilnice. Glede zatrjevanega onemogočenega vstopa v ostale prostore in nezmožnosti izpolnitve obveznosti kupcu pa je dolžnici pojasniti, da bo morala o tem obvestiti kupca in mu na kraju samem tudi dejansko izkazati zatrjevano. Le s takšnim aktivnim ravnanjem dolžnice kupec ne bo opravičen do postopka prisilne izpolnitve pred sodiščem (220. do 223. člen ZIZ),⁵ dolžnica pa se bo izognila dodatnim izvršilnim stroškom. V primeru, da bo dolžnica kupcu na kraju samem dejansko izkazala nezmožnost vstopa, bo način izpraznitve predmet njunega dogovora. Opozoriti je namreč potrebno, da kupec s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi pridobi lastninsko pravico in vsa stvarnopravna upravičenja na nepremičnini, dolžnik pa vse to izgubi (42. člen SPZ), kot tudi, da v primeru, ko dolžnik prostovoljno izprazni nepremičnino, se predaja le-te v posest kupcu opravi v navzočnosti obeh na podlagi primopredajnega zapisnika.

12V pritožbi izpodbijana odločitev o naložitvi nedenarne obveznosti dolžnici je sodišče druge stopnje iz zgoraj navedenih razlogov zato zavrnilo in sklep v II/4. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Čeprav se dolžnica pritožuje zgolj zoper ta del sklepa, je sodišče druge stopnje preizkusilo sklep o izročitvi tudi v ostalem delu. Po četrtem odstavku 192. člena ZIZ se namreč nepremičnina kupcu izroči po pravnomočnosti sklepa o izročitvi.⁶ Začetek teka roka za izselitev in izpraznitev je tako vezan na pravnomočnost sklepa o izročitvi.⁷ Uradni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje javni dražbi izvedlo pravilno po določbah 181. do 189. člena ZIZ, kot tudi skladno z določbo 189. člena ZIZ izdalo sklep o domiku. Ker je kupec položil kupnino v določenem roku, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izročitev nepremičnine kupcu (prvi odstavek 192. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi teh ugotovitev potrdilo sklep sodišča prve stopnje tudi v preostalem delu II. točke izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Nerelevantne za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa so pritožbene navedbe v zvezi z rubežem premičnin. Kljub temu sodišče druge stopnje dolžnici odgovarja, da iz sklepa sodišča In 1111/2006 z dne 10. 3. 2016 izhaja, da je sodišče izvršitelju D. P. naložilo, da sodnemu cenilcu nudi asistenco pri opravi ogleda nepremičnine in mu odredilo, da lahko za zagotovitev asistence nasilno odpre zaklenjene prostore nepremičnine (l. št. 197), ni pa mu odredilo rubeža premičnin. Prav tako je iz poročila izvršitelja z dne 30. 11. 2016 (l. št. 212 do 218) razvidno, da je bil 23. 11. 2016 opravljen nasilen vstop v nepremičnino z namenom asistence cenilcu in ne rubež premičnin.

15Kar se tiče očitkov o nepravilnostih pri delu izvršitelja, je iz podatkov spisa razvidno, da je dolžnica z vlogo z dne 8. 12. 2016 na Ministrstvo za pravosodje kot pristojnemu sama podala predlog za nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja in da je le-to ugotovilo, da izvršitelj pri opravi neposrednih dejanj izvršbe ni storil katero izmed hujših disciplinskih kršitev in da ne bo uvedlo disciplinskega postopka (obvestilo številka 705 do 1549/2016/4 z dne 20. 1. 2017, l. št. 434 do 436).

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih stranke niso priglasile (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Po določbi 42. člena SPZ kupec kot dražitelj pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi na njej lastninsko pravico z vsemi derivativnimi pravicami, ki iz nje izhajajo. Iz tega razloga ni bistveno, ali na dan izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dolžnik v njej dejansko biva ali ne.
² Ker je dolžnica vložila pritožbo, bo sklep o izročitvi postal pravnomočen z drugostopenjsko odločitvijo. Tridesetdnevni rok za izselitev in izpraznitev pa bo začel teči naslednji dan po vročitvi drugostopenjskega sklepa dolžnici.
³ Vlogi dolžnice z dne 6. 11. 2012 in z dne 7. 7. 2014. Tudi iz podatkov CRP z dne 28. 1. 2016 izhaja, da ima dolžnica stalno bivališče in naslov za vročanje na drugem naslovu.
⁴ Sodišču je dolžnica hkrati z vlogo poslala tudi ključe.
⁵ Izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari. Premičnine, ki jih je treba odstraniti, se izročijo dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu. Če pri izvršilnih dejanjih ni nikogar, kateremu se smejo stvari izročiti, ali če jih ti nočejo sprejeti, se stvari izročijo na dolžnikove stroške v hrambo komu drugemu. Sodišče dovoli po uradni dolžnosti prodajo stvari na dolžnikove stroške, če ta v danem roku ne zahteva njihove izročitve in ne povrne stroškov hrambe.
⁶ S pravnomočnostjo sklepa o izročitvi kupec na nepremičnini pridobi lastninsko pravico in z njo tudi pravico do posesti in uporabe, dolžnik pa jo uporablja brez pravne podlage.
⁷ Pritožba zadrži dolžnikovo obveznost, da se izseli iz stanovanjske hiše.