223. člen ZIZ

ZIZ upniku kot gospodarju postopka skladno z načelom dispozitivnosti omogoča prosto izbiro izvršilnih sredstev, dokler terjatev ni v celoti poplačana, pri tem pa ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na premičnine. Ob tem je treba še pojasniti, da se izvršba dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve. Prav tako mora izvršitelj na ravnovesje med terjatvijo in vrednostjo stvari paziti pri opravi rubeža, saj zarubi le toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov. Kljub temu, da sta dolžnika dva, je treba upoštevati, da je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno le na premičnine prve dolžnice in da je tudi ugovor zoper sklep o nadaljevanju vložila le prva dolžnica, zato se tudi upničin odgovor na ugovor nanaša le na prvo dolžnico, ki je zato edina zavezana povrniti stroške tega odgovora. Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Dražbo je izvršitelj razpisal za prodajo premičnin, ki jih je ob opravi deložacije odstranil iz nepremičnine in jih dal odpeljati v hrambo. Te premičnine torej še niso bile niti zarubljene in jih

Izvršitelj je v skladu z določbo 292. člena ZIZ upravičen do povračila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, zato nikakor ni mogoče sprejeti razlage, da bo moral izvršitelj v izvršilnem postopku sam plačevati oz. nositi stroške hrambe in prodaje. V primeru, ko gre za premično stvar (ki jo je treba odstraniti iz nepremičnine), ki nima nobene komercialne (tržne) vrednosti, je po oceni pritožbenega sodišča treba vendarle uporabiti določbe 38., 38.a in 38.c člena ZIZ.

ZIZ posebej ureja vprašanje stroškov hrambe in prodaje premičnin, odstranjenih iz izpraznjene in izročene nepremičnine, in se glede teh stroškov ne uporabljajo splošne določbe 38. člena in 38.c člena ZIZ, kolikor urejajo stroškovno razmerje med izvršiteljem in upnikom. S tem ko je nepremičnina izpraznjena in izročena upniku, je v razmerju do njega izvršilni postopek končan. Zato je tudi v 222. in 223. členu ZIZ posebej določeno, da stroški hrambe in prodaje premičnin, ki so bile odstranjene iz nepremičnine, bremenijo neposredno dolžnika. Stališče o neposrednosti stroškovnega razmerja med izvršiteljem in dolžnikom utemeljuje ureditev (na katero se tudi sklicuje pritožnica), da sodišče dovoli prodajo stvari na dolžnikove stroške po uradni dolžnosti, in ne na predlog upnika.

Po tretjem odstavku 222. člena ZIZ izvršitelj v primeru, če dolžnik ob opravi izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnin premičnin ne prevzame, o izročitvi premičnin v hrambo in o stroških hrambe obvesti dolžnika in mu da primeren rok, v katerem lahko ta zahteva izročitev stvari, potem ko povrne stroške za hrambo. Hkrati mora izvršitelj dolžnika opozoriti, da bodo po izteku tega roka stvari prodane, iz izkupička pa bodo poravnani stroški za njihovo hrambo in prodajo (četrti odstavek 222. člena ZIZ).

Gre za služnost, ki se po sami naravi stvari ne izvaja pogosto, zato ni nujno, da so se toženci že s samo postavitvijo ograje izvrševanju služnosti uprli, saj dokler tožnik ni izvršil ali poizkušal izvršiti vleke lesa, se toženci temu niso mogli upreti.

Ker je sodišče izvršbo nedenarne terjatve ustavilo, še preden so bile iz nepremičnine odstranjene premične stvari dolžnika, izvršilno dejanje deložacije še ni zaključeno.

Ko je z izvršilnim naslovom dolžniku naložena obveznost, da upniku vrne nepremičnino v posest, ne more iti za drugo izvršbo, kot za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine po 16. poglavju ZIZ. Izvršilni naslov, s katerim je dolžniku naložena obveznost "vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje," ni primeren za izvršbo, saj v njem ni določena vrsta dolžnikove obveznosti do upnika.