VSM Sklep IV Kp 93774/2010

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 17. 1. 2018 po prvem odstavku 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog MB-Kt/1740/2011 z dne 12. 7. 2017, po katerem bi naj obdolženi F.K. storil kaznivo dejanje jemanja podkupnine po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 261. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), obdolženi S.I. pa kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju jemanja podkupnine po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 261. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1. Stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrade njunih zagovornikov pa po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo proračun. Povzeto je vsebina izreka, izdanega v sklepu II K 93774/2010.

2Zoper sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3Na pritožbo je odgovoril zagovornik obdolženega S.I., ki uvodoma opozarja, da z vsebino obtožnega predloga ni bil seznanjen, pa kljub temu predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje:

5Po razlogih sklepa v drugem odstavku obrazložitve, kot v sami pritožbeni obrazložitvi, je bil pritožnik najprej pozvan, da obtožni predlog dopolni oziroma ga popravi, sicer ga bo sodišče zavrglo. Kako konkretno naj bo obtožni predlog dopolnjen oziroma popravljen in na kateri pravni podlagi bo v nasprotnem zavržen, v dopisu z dne 7. 7. 2017 ni bilo navedeno. Pa bi moralo biti, kajti po nadaljnjih razlogih sklepa obtožni predlog kljub pritožnikovi nadomestitvi s prenovljenim obtožnim predlogom še zmeraj ni bil popoln do te mere, da bi ga bilo mogoče obravnavati. Ali to pomeni, da je sodišče prve stopnje potem dejansko ravnalo po tretjem odstavku 76. člena ZKP in ne po prvem odstavku 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, kot to sicer izhaja iz izreka in preostalih razlogov sklepa, ni jasno, čeprav sodišče v zadnjem primeru ravna tako le tedaj, ko je obtožni predlog mogoče obravnavati.

6Razumljivost in popolnost katerekoli vloge v kazenskem postopku sta predpogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko bila ta po predmetu obravnavana (gl. sklep VSM IV Kp 52388/2010 z dne 31. 5. 2012 in sklep VSM IV Kp 1930/2016 z dne 30. 8. 2016). Gre za samostojni preizkus, ki mu drugi preizkusi ali obravnave šele sledijo. Če je bil torej pritožnik 7. 7. 2017 pozvan v smislu 76. člena ZKP in po pozivu ni ravnal, bi moral biti obtožni predlog zavržen po drugem razlogu kot izhaja iz izreka in dela obrazložitve sklepa. Enako bi moralo biti storjeno tudi v primeru, če je bil pritožnik mimo razlogov sklepa dejansko pozvan v smislu drugega odstavka 276. člena ZKP, s tem da bi nato še vedno smel vložiti nov obtožni predlog (gl. Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 615). Ne glede na razloček pa se je strinjati, da bi morale biti v zgornjem pozivu pritožniku nerazumljivosti ali manjkajoče zakonske sestavine ter napake ali siceršnje pomanjkljivosti v obtožnem predlogu konkretno predočene. Že zaradi poštenega obravnavanja, ko se je po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi (katerakoli) stranka dolžna soočiti s posledicami le za opustitev tistega, kar je vedela, da ne sme opustiti in ne za opustitev tistega, o čemer je lahko le domnevala. Možnosti za napačno ravnanje so namreč tedaj neprimerno večje od možnosti, da bo ravnala tako kot je bilo od nje dejansko zahtevano in da bo nato tudi o predmetu pravilno in zakonito odločeno.

7Ugotovljeno je srž uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki jo bo sodišče prve stopnje odpravilo tako, da bo zastopnika obtožbe ponovno pozvalo k dopolnitvi oziroma popravi obtožnega predloga, vendar na način, da bo najprej jasno, na kateri pravni podlagi je dolžan po zahtevanem ravnati ter zlasti, v katerem delu in kako konkretno je to dolžan storiti. Če pritožnik izpopolnjenemu pozivu ne bo sledil, bo sodišče prve stopnje obtožni predlog po tretjem odstavku 76. člena ZKP zavrglo, sicer pa ga bo vsebinsko preizkusilo. Šele tedaj bo obtožni predlog bodisi zavrglo po prvem odstavku 437. člena ZKP, ali po tretjem odstavku 435. člena ZKP odredilo njegovo vročitev obdolžencem z ustreznimi pouki in takoj razpisalo glavno obravnavo.

8V prvem primeru bo sledil eventualni pritožbeni preizkus z razlogi, s katerimi se sedaj pritožbeno sodišče ni moglo ukvarjati, kot se ni ukvarjalo s seznanjenostjo obdolžencev z obtožnim predlogom, ko jim ta po že obrazloženem ne more biti vročen prej kot šele v drugem primeru.