VSL Sodba PRp 178/2018

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrajno sodišče v Kamniku je z izpodbijano sodbo postopek o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrška po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1) ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker ni dokazano, da je storil prekršek. Odločilo je še, da se začasno zaseženi osebni avtomobil znamke ..., reg. št. LJ 000, št. šasije: 000, po pravnomočnosti sodbe vrne lastniku – obdolžencu; na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 stroški postopka bremenijo proračun.

2Proti sodbi vlaga predlagatelj pravočasno pritožbo. Uveljavlja, da je obdolženec sicer državljan Republike Bosne in Hercegovine, ima potni list te države, s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu Celje od 6. 11. 2013, pred tem je bil od 22. 10. 1990 začasno prijavljen na naslovu Ljubljana. V preteklosti je posedoval veljavno vozniško dovoljenje Republike Slovenije, ki mu je prenehalo veljati in od 4. 8. 2014 do 4. 2. 2015 ni mogel ponovno pridobiti slovenskega vozniškega dovoljenja. Obdolženec do dneva kontrole 22. 3. 2018 v Sloveniji ni opravil vozniškega izpita, zato je za naš pravni red brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Predlagatelj meni, da bi obdolženec sicer na območju Republike Slovenije lahko vozil tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja Republike Slovenije pod pogojem, da bi v drugi državi članici Evropske Unije, Liechtensteinu, Norveški ali Islandiji po poteku časa, v katerem ne sme opraviti vozniškega izpita, ponovno opravil vozniški izpit. Obdolženec poseduje veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Bosni in Hercegovini, pod št. 000 z veljavnostjo od 30. 6. 2017 do 5. 1. 2022, iz česar izhaja, da je kljub temu, da je posedoval vozniško dovoljenje izdano v Republiki Sloveniji in je le-to prenehalo veljati, ponovno opravil vozniški izpit za B kategorijo v Bosni in Hercegovini in ne v Republiki Sloveniji. Vozniškega dovoljenja izdanega v Bosni in Hercegovini ne bi mogel zamenjati na podlagi 67. člena ZVoz-1; na podlagi prvega odstavka navedene določbe bi lahko sedanje vozniško dovoljenje zamenjal le v primeru, če je imel pred tem pri nas že veljavno vozniško dovoljenje. Upoštevajoč tretji odstavek 67. člena ZVoz-1 bi lahko tuje vozniško dovoljenje zamenjal za slovensko ob izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 64. člena ZVoz-1; v nasprotnem primeru bi bilo obdolžencu priznanih več pravic kot ostalim državljanom Slovenije, kar bi bilo v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom, po katerem mora predpis enake dejanske položaje subjektov urejati enako. Obdolženec je storil prekršek iz malomarnosti, v času storitve prekrška 22. 3. 2018 ni mogel biti v dejanski zmoti. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje odpravi ter spremeni izrek v smislu izreka globe v višini 500,00 EUR in presodi, ali so izpolnjeni pogoji za izrek stranske sankcije - odvzema osebnega avtomobila znamke ..., reg. št. LJ 000.

3Pritožba ni utemeljena.

4Na podlagi osmega odstavka 56. člena ZVoz-1 se z globo 500,00 EUR kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z 2. ali 3. točko prvega odstavka ali s petim odstavkom tega člena. Po 3. točki prvega odstavka 56. člena ZVoz-1 sme motorno oziroma motorno in priklopno vozilo voziti oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju. Prvi odstavek 66. člena ZVoz-1 pa določa: "Tujec, ki ima običajno prebivališče v Republiki Sloveniji in na podlagi dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališče, sme z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer eno leto od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji.“

5Iz razlogov izpodbijane sodbe izhajajo naslednja odločilna dejstva: (1.) obdolženec ni državljan Republike Slovenije, temveč je državljan Republike Bosne in Hercegovine; (2.) Republika Bosna in Hercegovina mu je izdala vozniško dovoljenje za B kategorijo motornih vozil, pod št. 000 z veljavnostjo od 30. 6. 2017 do 5. 11. 2022; (3.) ni izkazano, da bi imel obdolženec običajno prebivališče v Republiki Sloveniji, njegova družina (žena in otroci) živijo v Republiki Bosni in Hercegovini na naslovu X, kjer je po podatkih Interpola Republike Bosne in Hercegovine tudi obdolženčevo stalno prebivališče.

6Glede na navedene odločilne okoliščine, ki jih pritožba ne izpodbija (saj ne zatrjuje in torej še manj izkaže, da ima obdolženec običajno prebivališče v Republiki Sloveniji), je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka o prekršku zoper obdolženca utemeljena in zakonita. Obdolžencu je bilo v Republiki Sloveniji sicer res izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, zaradi česar v času od 4. 8. 2014 do 4. 2. 2015 v Republiki Sloveniji ni mogel ponovno pridobiti vozniškega dovoljenja; vendar pa je potrebno v obravnavanem primeru upoštevati, da obdolženec ni državljan Republike Slovenije, temveč je državljan Republike Bosne in Hercegovine, navedena država pa mu je tudi izdala vozniško dovoljenje, pod št. 000 z veljavnostjo od 30. 6. 2017 do 5. 11. 2022, kar potrjuje tudi pritožba.

7Prvostopenjsko sodišče je tako utemeljeno in zakonito zaključilo, da obdolženec ni kršil prvega odstavka 66. člena ZVoz-1, ker ni izkazano, da bi imel kot tujec v Republiki Sloveniji običajno prebivališče in ker tudi od pridobitve obdolženčevega vozniškega dovoljenja Republike Bosne in Hercegovine 30. 6. 2017 še ni minil rok enega leta, v katerem sme tujec z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti (med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino je takšna vzajemnost vzpostavljena) voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini. Pritožba pa pravilnosti takšnega zaključka sodišča prve stopnje oziroma razlage prvega odstavka 66. člena ZVoz-1 v izpodbijani sodbi niti ne izpodbija.

8Glede na navedeno so neupoštevne pritožbene navedbe, da obdolženec tujega vozniškega dovoljenja ne bi mogel zamenjati za slovenskega na podlagi 67. člena ZVoz-1 in da bi lahko glede na tretji odstavek 67. člen ZVoz-1 tuje vozniško dovoljenje zamenjal za slovensko ob izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 64. člena ZVoz-1, v nasprotnem primeru bi mu bilo priznanih več pravic kot ostalim državljanom Republike Slovenije; obdolženec namreč ni državljan Republike Slovenije, temveč je državljan Republike Bosne in Hercegovine, kar potrjuje tudi predlagatelj v pritožbi. Upoštevaje ugotovljene in v sodbi navedene odločilne okoliščine na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vplivajo niti pritožbene navedbe, da je obdolženec vozniški izpit za B kategorijo ponovno opravil v Republiki Bosni in Hercegovini in ne v Republiki Sloveniji.

9Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.