64. člen ZVoz-1

Pritožbena zatrjevanja, da ne gre za hujši prekršek, saj ni storil prometne nesreče in ni nikogar življenjsko ogrožal, niso utemeljena, saj zgoraj povzeta določba 23. člena ZP-1 kot hujši prekršek določa vsak prekršek zoper varnost cestnega prometa, v zvezi s katerim je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 KT, s pravnomočnim plačilnim nalogo pa je bilo storilcu izrečenih 8 KT.

Ob tem, ko je dogajanje na posnetku, iz katerega se ne vidi niti osebnega avtomobila in registrske številke niti ne obraza voznika, skladno z izpovedbami policistk (da sta se zapeljali za obdolžencem, ga ustavljali s prižganimi modrimi lučmi na parkirišču hotela F. ter pristopili do vozila), katere sodišče prve stopnje ocenjuje kot prepričljive in verodostojne, sodišče druge stopnje pa to iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, potrjuje, je pritrditi sodišču prve stopnje, da so navedbe, da je bil posnetek nadzornih kamer prirejen in premontiran, ne le neargumentirane, temveč tudi hipotetične.

Ob dejanskih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da se je storilec dne 5. 12. 2019 vrnil v Republiko Slovenijo z začasnega bivanja v ZDA, v katere sedaj pritožbeno sodišče tudi več ne more posegati, je smel, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, tuje vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenije uporabljati 2 leti od prijave prebivališča, zaradi česar storilec dne 6. 8. 2020 ni vozil v cestnem prometu osebnega avtomobila brez veljavnega vozniške dovoljenja.

Zmotno je stališče pritožnika, da z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni prenehala veljati tudi veljavnost potrdila o opravljenem vozniškem izpitu z dne 18. 3. 1983. V primeru izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženega števila kazenskih točk namreč zakon predpisuje, da mora voznik za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit.

Tožniku je bila zaradi prekrškov, ki jih je storil v cestnem prometu, s pravnomočnim sklepom sodišča izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje. Brez veljavnega vozniškega dovoljenja tožnik ni mogel opravljati dela na delovnem mestu voznik strojnik težke mehanizacije, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške, pa lahko pridobi novo vozniško dovoljenje šele po šestih mesecih od izvršitve odločbe (prvi odstavek 64. člena ZVoz-1). Tožniku je bila torej izrečena sankcija za prekršek, zaradi katere ni mogel opravljati dela dalj kot šest mesecev, kar utemeljuje podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po peti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Čeprav v izreku sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izrecno navedeno, da s tem preneha veljati tudi potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu za določeno kategorijo motornih vozil, ima izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za posledico tudi neveljavnost opravljenega vozniškega izpita. To izhaja iz dejstva, da mora voznik, ki mu je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, za pridobitev novega vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit za vozila tiste kategorije, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk za izrek prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (drugi odstavek 64. člena ZVoz-1). Ob razlagi, za kakršno se zavzema obdolženec, bi sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izgubila vsak pomen.

Čeprav v izreku sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izrecno navedeno, da s tem preneha veljati tudi potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu za določeno kategorijo motornih vozil, ima izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za posledico tudi neveljavnost opravljenega vozniškega izpita, kar izhaja iz dejstva, da mora voznik, ki mu je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, za pridobitev novega vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit za vozila tiste kategorije, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk za izrek prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storitev prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 tj. vožnja motornega vozila v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja že sama po sebi predstavlja ogrožanja splošne varnosti javnega prometa ter življenja in zdravja ljudi, in sicer v primeru voznikov, ki nikoli niso pridobili vozniškega dovoljenja oziroma opravili vozniškega izpita za določeno vrsto motornih vozil zato, ker niso opravili predpisanega usposabljanja in pridobili ustreznih vozniških izkušenj za obvladovanje motornih vozil določene kategorije, pri voznikih, ki jim je bilo

Dejstvo, da je obdolženec v času zamenjave slovenskega vozniškega dovoljenja za italijansko vozniško dovoljenje še imel veljavno slovensko vozniško dovoljenje, ki pa je naknadno na podlagi sodne odločbe prenehalo veljati, ne nudi podlage za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženec storil očitani prekršek.

Za predmetno zadevo je ključno le to, da je tožniku veljavnost njegovega vozniškega dovoljenja prenehala veljati s pravnomočnostjo kazenske sodbe, za pridobitev novega pa bi moral izpolniti pogoje po 72. členu KZ-1 in 64. členu ZVoz-1. Ker teh pogojev ni izpolnil, je bila odločitev pristojne upravne enote, da mu izda novo vozniško dovoljenje, napačna oziroma je s tem prekršila materialne predpise, odločitev tožene stranke, da to vozniško dovoljenje razveljavi po nadzorstveni pravici, pa utemeljena.

Čeprav ni izkazano, da bi bil storilec seznanjen z vsebino dopisa oziroma obvestila o izvršitve sankcije po 124. členu ZIKS-1, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec ni vedel za datum, ko mu je prenehalo veljati vozniško dovoljenje oziroma da v času vožnje motornega vozila ni vedel, da je njegovo vozniško dovoljenje neveljavno in da se z njim ne sme izkazovati policistom. V predmetni zadevi pouk v sklepu EPVD 15/2016 z dne 15. 3. 2018 bil jasnejši in je bilo izrecno zapisano, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, s katerim je pritožba zavrnjena, storilcu pa je bilo dobro znano, da mu je bil ta sklep vročen 4. 12. 2018, kar pa je v tej zadevi tudi ključno.

Utemeljene so pritožbene navedbe, da prekrškov ni storil kot voznik motornega vozila kategorije B, temveč kot voznik motornega vozila kategorije G, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo izpodbijani sklep. Kljub napačni navedbi kategorije vozila je izpodbijani sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po predpisanem postopku iz prvega odstavka 202.č člena ZP-1, še vedno ustrezen določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1.

Na podlagi okoliščine, da se šteje, da je obvestilo o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja obdolžencu vročeno 5. 5. 2018, obdolžencu ni mogoče z gotovostjo očitati, da je 5. 5. 2018 ob 10.30 uri vedel, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in da se z njim ne sme izkazovati in da je s tem, ko se je kljub temu odločil za vožnjo z motornim vozilom in da se bo policistom izkazal z neveljavnim vozniškim dovoljenjem, privolil v posledice tj. storitev prekrška. Ker je bila stranska sankcija odvzema motornega vozila Honda Civic izrečena zaradi storitve prekrška po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1, pritožbeno sodišče pa je postopek zaradi tega prekrška ustavilo, obdolžencu ni mogoče določiti in izreči stranske sankcije odvzema motornega vozila znamke Honda, tip Civic, na podlagi prvega odstavak 25. člena ZP-1. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema premdetov, saj drugi odstavek 137. člena ZP-1 omogoča odvzem predmetov tudi, če je postpek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.

Ker ni izkazano, da bi imel obdolženec kot tujec v Republiki Sloveniji običajno prebivališče in ker od pridobitve njegovega vozniškega dovoljenja Republike Bosne in Hercegovine 30. 6. 2017 še ni minil rok enega leta, v katerem sme tujec z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti (med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino je takšna vzajemnost vzpostavljena) voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, obdolženec ni kršil prvega odstavka 66. člena ZVoz-1.

Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi bila ustavnosodna razlaga ureditve hrambe podatkov o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja le razlaga, po kateri bi se ti podatki brisali po treh letih, kot to velja za prekrške. Hramba teh podatkov je dopustna do uresničitve namena hrambe. Hramba obravnavanih podatkov v evidenci o vozniških dovoljenjih pa je namenjena izvajanju zakonske ureditve pogojev za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.