VSL Sodba II Cp 456/2018

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da v roku 15 dni postavi nazaj betonski steber, katerega je tožnik postavil na zahodnem delu njegove nepremičnine poleg mejnika, in katerega je toženka odstranila ter vrgla ob leseno stavbo na svoji nepremičnini. Toženki je prepovedalo vsakršno bodoče poseganje na nepremičnino tožnika, še posebej z nastavljanjem kakršnihkoli predmetov, s puljenjem stebrov ali drugih predmetov iz nepremičnine tožnika, hojo, vožnjo s traktorjem ali drugim prevoznim sredstvom ter prosto sprehajanje njenih živali po nepremičnini tožnika. Toženki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožnika v višini 3.397,94 EUR.

2Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je imela namen sporni steber postaviti nazaj, vendar si tega ne upa storiti. Tožnik ji ne dovoli stopiti na njegovo zemljo. Po vložitvi tožbe je odstranila vse moteče predmete, tudi plastificirano ograjo istega dne, ko je izvedenec geodetske stroke ugotovil, da se deloma nahaja na parceli tožnika. Če bi to vedela prej, bi ograjo nemudoma odmaknila. Tožnika se boji, saj sta v večletnih sporih. Tožnik jo izziva, ji grozi, jo verbalno in fizično napada, zato ne upa stopiti na njegovo parcelo. Ker ni izkazano, da je nastavljala predmete, se vozila s traktorjem ter da so bile na parceli tožnika njene kokoši, je prepovedni del zahtevka neutemeljen. Tožnik ni dokazal, da jo je pred vložitvijo tožbe pozval na odstranitev predmetov in prenehanje vznemirjanja. Prejela je poziv tožnika z dne 3. 9. 2015, o katerem se je izjasnila v odgovoru na tožbo. Da moti tožnika, je izvedela ob prejemu tožbe in takoj odstranila vse predmete. Zaradi tega bi moralo sodišče zahtevek v stroškovnem delu zavrniti. Večino predmetov je odstranila preden se je spustila v obravnavanje zadeve. Tožnik ni umaknil tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plastificirano ograjo, čeprav je bila ograja dne 2. 6. 2017 odstranjena. Odločitev v stroškovnem delu je zato napačna. Pravna podlaga prepovednemu delu zahtevka ni podana v drugem odstavku 99. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sicer pa je zahtevek na postavitev stebra neizvršljiv, saj bi morala dejanja izvajati na tožnikovi nepremičnini, s čimer bi zopet vznemirjala tožnika. Ni izkazano, kje se je steber nahajal in ali je bilo to na tožnikovi parceli.

3Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev, skupaj s stroškovno posledico.

4Tožnik izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (3. točka izreka sodbe), iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da se mu priznajo vsi priglašeni stroški, oziroma da se v tem delu sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da mu sodišče prve stopnje ni priznalo vseh stroškov, ki bi jih glede na stanje stvari moralo. Od priglašenih stroškov za predpravdno ureditev zadeve v višini 500 točk je sodišče priznalo le 50 točk po tarifni številki 30 Odvetniške tarife (OT). Zahtevo je potrebno obravnavati po tar. št. 38/1 OT. Sodišče mu ni priznalo stroškov za ogled, ker ni bil opravljen narok. Izvedenec geodetske stroke je pred izdelavo mnenja opravil ogled, na katerem je prisostvoval pooblaščenec, zato so bili stroški ogleda, trajanja ogleda in odsotnosti iz pisarne upravičeno priglašeni. To izhaja iz tar. št. 20/4 OT. Ker je ogled trajal dlje časa, je potrebno priznati tudi priglašene stroške trajanja ogleda in odsotnosti iz pisarne. Sodišče tudi ni priznalo stroškov za poravnalni narok, ker mu je neposredno sledil narok za glavno obravnavo. Odvetnik je upravičen do povrnitve stroškov za poravnalni narok in za prvi narok za glavno obravnavo, za vsakega po tar. št. 20/1 OT. To stališče je sprejel Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije dne 20. 10. 2016, kar je dolžno upoštevati tudi sodišče. Priznani so mu bili prenizki stroški za prihod na sodišče. Namesto stroškov kilometrine, ki so za vsak prihod na sodišče nastali v višini 19,24 EUR, je sodišče priznalo zgolj dvakrat po 5,2 EUR.

5Tožena stranka na pritožbo tožnika ni odgovorila.

6Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi toženke:

7Toženka z navedbami, da se ne upa postaviti nazaj betonskega stebra, kot ji to veleva 1. točka izreka izpodbijane sodbe, ker ji tožnik ne dovoli stopiti na njegovo parcelo, ji grozi ter jo verbalno in fizično napada, ne more uspeti. Gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (337. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tudi sicer te navedbe ne vplivajo na ugotovitev, da je toženka brez pravne podlage odstranila betonski steber iz tožnikove nepremičnine, zaradi česar je sodišče prve stopnje v tem delu utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je tožbeni zahtevek v tem delu neizvršljiv, ker je postavitev stebra potrebno izvesti na tožnikovi nepremičnini. Gre za odpravo ravnanja, s katerim je toženka protipravno vznemirila tožnika v njegovi lastninski pravici. Toženka je zato dolžna odstranjeni betonski steber postaviti nazaj, čeprav mora to izvesti na tožnikovi nepremičnini. Tožbeni zahtevek ni neizvršljiv. Tožnik je v zadostni meri opredelil in izkazal, kje na njegovi nepremičnini se je betonski steber nahajal. Glede na to, da je toženka tista, ki je betonski steber odstranila, ji je ta lokacija nedvomno znana.

8Sodišče prve stopnje je v skladu z 99. členom SPZ ugodilo prepovednemu delu tožbenega zahtevka. Pri tem je pomotoma zapisalo, da gre za drugi odstavek navedenega člena, namesto prvi odstavek, kar ne vpliva na pravilnost odločitve. Toženka posegov v tožnikovo nepremičnino ni argumentirano prerekala. Z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka tekom postopka je obstoj določenih posegov dejansko priznala. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnik posegov v svojo nepremičnino ni izkazal, zaradi česar ne morejo biti predmet prepovednega dela tožbenega zahtevka.

9Toženka izpodbija odločitev o stroških, ker je za vznemirjanje tožnika izvedela šele s prejemom tožbe, in ker je večino predmetov odstranila še preden je na tožbo odgovorila. Tožba je bila v obravnavanem primeru potrebna. Tožnik je toženko že z dopisom z dne 3. 9. 2015 (priloga A8 spisa) pozval k prenehanju vznemirjanja, kar je toženka zavrnila z dopisom z dne 28. 9. 2015 (priloga A9 spisa). Toženka je bila z dejstvom, da vznemirja tožnika, seznanjena pred tožnikovo vložitvijo tožbe. Res je, da je toženka del tožnikovih zahtev izpolnila že med postopkom, vendar je bilo to po prejemu tožbe, pri čemer je tožnik po vsaki toženkini izpolnitvi ustrezno umaknil del tožbenega zahtevka. Umaknil je tudi del tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na plastificirano ograjo, in sicer je to storil s četrto pripravljalno vlogo z dne 6. 10. 2017. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je stroške pravdnega postopka na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP dolžna kriti toženka.

10Ker niso podani pritožbeni razlogi, ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba na podlagi 353. člena ZPP toženkino pritožbo zavrniti.

O pritožbi tožnika:

11Tožnikovo pisanje toženki z dne 3. 9. 2015 tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja odškodninskega ali drugega zahtevka, temveč obrazložen dopis. Stranka je upravičena do nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge po tar. št. 38/1 OT, če v njej postavi specificiran zahtevek, pojasni svoje navedbe, poda pravna naziranja in podobno. V konkretnem primeru gre za krajše pisanje, opozorilo oziroma poziv toženki glede nedopustnih posegov, ki se obravnava kot obrazložen dopis po tar. št. 39/4 OT.

12Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožniku ne pripada nagrada za poravnalni narok, ker mu je neposredno sledil prvi narok za glavno obravnavo. V tar. št. 20/2 OT je določeno, da se za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, ali poravnalni narok, ki mu ni sledil prvi narok, upošteva polovično znižana tarifa iz tar. št. 18 OT. Iz navedenega izhaja, da bi šla tožnikovemu odvetniku nagrada za zastopanje na poravnalnem naroku, če mu ne bi sledil prvi narok. Ker je iz sodnega spisa razvidno, da je poravnalnemu naroku sledil prvi narok, tožniku stroški zastopanja na poravnalnem naroku ne gredo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v drugem odstavku 19. člena OT res določeno, da so v okviru procesnih predpisov sodišča dolžna upoštevati pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije, vendar pojasnjuje, da je sodišče vezano le na Ustavo RS in zakone, torej na navedeno določilo, ki ga vsebuje podzakonski akt, ni vezano.¹

13Tožnik je priglasil potne stroške, ki jih je imel s prihodom na naroka dne 14. 3. 2017 in dne 10. 10. 2017. Sodišče prve stopnje mu je za prevoženo razdaljo 52 km v obe smeri priznalo po 5,20 EUR za vsak narok, kar je pravilno. Po četrtem odstavku 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Razdalja med krajem tožnikovega prebivališča in sedežem sodišča znaša 52 km v obe smeri, kilometrina pa je v času obeh narokov znašala 0,10 EUR.²

14Utemeljeno je pritožbeno stališče, da je tožnik upravičen do povrnitve stroškov za ogled z izvedencem. Izvedba naroka pri tem ne igra nobene vloge. Tožnikovemu pooblaščencu pripada nagrada za zastopanje na naroku za glavno obravnavo izven zgradbe sodišča ter za zastopanje na ogledu ali pri delu izvedenca (tar. št. 20/4 OT). Tožnik je v zvezi z ogledom prijavil stroške pooblaščenčeve udeležbe na ogledu v višini 500 točk, trajanje ogleda v višini 100 točk in odsotnost iz pisarne v višini 100 točk. Po tar. št. 20/4 OT znaša nagrada za ogled 50% iz tar. št. 18 OT, kar v konkretnem primeru pomeni 250 točk. Po prvem odstavku 6. člena OT gre pooblaščencu za porabljeni čas za zastopanje na ogledu, poleg plačila za zastopanje, še urnina v višini 50 točk za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro. Tožnik ni izkazal, da je ogled z izvedencem trajal več kot eno uro, temveč je le pavšalno zatrjeval, da je ogled trajal dlje časa. Sodišče prve stopnje mu zato utemeljeno ni priznalo stroškov trajanja ogleda v višini 100 točk. Za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko pripada pooblaščencu za vsake začete pol ure 20 točk (četrti odstavek 6. člena OT). Tožnik tudi v tem delu ni izkazal, da je čas potovanja od kraja, kjer ima pisarno pooblaščenec, do kraja, kjer je bil opravljen ogled, t.j. 26 km v eno smer, daljši od pol ure. Tožniku zato ne gredo stroški v višini 100 točk, temveč 40 točk.

15Kljub temu, da so pritožbene navedbe glede stroškov ogleda utemeljene do višine 290 točk, pa pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ni ugodilo. Ugotovilo je, da je bil tožniku že priznan višji znesek stroškov, kot mu dejansko pripada. Iz točke 17 obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da so bili tožniku odmerjeni stroški v skupni višini 2.775 točk (1.273,73 EUR), povišani za materialne stroške in DDV, ter sodna taksa v višini 405,00 EUR, stroški za izvedenca geodetske stroke v višini 792,91 EUR in potni stroški v skupni višini 29,64 EUR, kar skupno znaša 2.812,58 EUR. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo 3.397,94 EUR. Tudi če pritožbeno sodišče že odmerjenim stroškom prišteje še stroške ogleda v višini 290 točk, povišanih za materialne stroške in DDV, bo skupni znesek stroškov nižji od zneska, ki ga je tožniku priznalo sodišče prve stopnje.

16Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika v celoti zavrnilo (353. člen ZPP).

17Ker pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, tožnikov odgovor na pritožbo pa ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

¹ Prim. sklep VSL I Cp 1250/2017, sodbo VSL V Cpg 887/2017
² Cene 95 oktanskega goriva so objavljene na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: http://www.mgrt.gov.si/delovna_podrocja/notranji_trg/nadzor_cen_naftnih_derivatov/cene_naftnih_derivatov/neosvincen_motorni_bencin_95_oktanski/