VSM Sodba I Cp 266/2018

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem ugodilnem delu (del točke I. izreka) ter odločitvi o stroških postopka (točka II. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 151434/2012-2 z dne 12. 10. 2012 ostane v veljavi v delu zoper Z.P. tako, da je dolžna solidarno z J.P. plačati tožeči stranki znesek 53.294,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 9. 2012 do plačila ter ji povrniti izvršilne stroške 59,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2012 do plačila v 15 dneh, zavrnilo pa zahtevek za povrnitev zakonskih zamudnih obresti od zneska 53.294,34 EUR od 13. 9. 2012 do 19. 9. 2012 ter v tem delu citirani sklep razveljavilo (točka I. izreka) ter odločilo, da je tožena stranka solidarno z J.P. dolžna povrniti tožeči stranki 1.155,88 EUR pravdnih stroškov in nadaljnje pravdne stroške v višini 1.330,80 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

2Zoper to sodbo, in sicer zoper ugodilni del, vsebovan v točki I. izreka ter odločitev o stroških postopka, vsebovano v točki II. izreka, se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženka) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njeno spremembo oziroma podrejeno na njeno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje. Pritožba izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je kreditno pogodbo št. 110678 z dne 5. 7. 2005 (v nadaljevanju pogodba) kot porok podpisala toženka. Sodišče je nekritično sledilo izpovedbi priče S.Z., ki je izpovedoval zelo nezanesljivo in spreminjajoče ter krivo izpovedoval v delu glede spoštovanja protokola za identifikacijo podpisnikov v banki, pri čemer je popolnoma ignoriralo njegovo izpoved v delu, da se identifikacije toženke ob podpisu kreditne pogodbe sploh ne spomni. Priči zato ni moč pokloniti vere, poleg tega pa je zmotna ugotovitev sodišča, da nima interesa za izid postopka, saj je še vedno zaposlen pri istem delodajalcu (H.b. d.d. oziroma sedaj A.b. d.d.) ter tako eksistenčno odvisen od njega. Nadalje graja ugotovitev, da je upravno administrativna prepoved delodajalcu toženke predložila toženka kot delavka, saj jo je H.b. d.d. poslala neposredno delodajalcu toženke in toženka z njo ni bila seznanjena. Poleg tega je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, ker v postopku ni zaslišalo izvedenca grafološke stroke D.K. (v nadaljevanju izvedenec), ki bi lahko izpovedal o tem, s kakšno verjetnostjo je ugotovil verodostojnost oziroma identičnost podpisov toženke na primerjanih listinah in primerjalnih podpisih. Z zavrnitvijo tega dokaza je bilo toženki onemogočeno dokazovanje, da pogodbe ni podpisala in je njen podpis ponaredil J.P.. Ker je sodišče ugotovilo, da toženka ni podpisala aneksa iz leta 2011, kot porok ne more odgovarjati za obveznosti iz aneksa, ki so posledično dodatne, večje. Pri tem ni moč uporabiti četrtega odstavka 1017. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), kajti povečanje obveznosti kreditojemalca je posledica sklenitve aneksa iz leta 2011 ter je zato zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je aneks določil le nov rok vračila kredita in spremembo obrestne mere, ki na obveznost vračila kredita ne bi vplivalo. Priglaša stroške.

3Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je s tem, ko je pustilo v veljavi sklep o izvršbi odločilo, da je toženka dolžna tožeči stranki plačati 53.294,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 9. 2012. Toženka se je v kreditni pogodbi kot solidarna porokinja in plačnica zavezala, da bo v primeru neplačevanja obveznosti kreditojemalca (ki je bil njen zakonski partner J.P.)¹, obveznost poravnala namesto njega kreditodajalcu (takratni H.A.A.B. d.d.), v katerega pravice je po izplačilu zavarovalnine iz naslova kreditne pogodbe stopila tožeča stranka (A.S., zavarovalna družba d.d.)², ki je dne 13. 8. 2012 izplačala kreditodajalcu 53.294,34 EUR. Posledično ima tožeča stranka zoper kreditojemalca in solidarnega poroka regresni zahtevek, ki ga vtožuje v tej pravdi.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka kot solidarna porokinja in plačnica podpisala kreditno pogodbo, s čimer je v tem svojstvu prevzela vse obveznosti iz sklenjene pogodbe ter je v tej posledici zavezana v tej regresni pravdi za obveznosti nastale iz te pogodbe.

7Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona), tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje toženka (kar bo predmet nadaljnje obrazložitve), pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo. Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje ter vsa za ta postopek pravno odločilna dejstva, na tej podlagi pa sprejelo pravilne materialnopravne zaključke, pri čemer je razloge o svoji odločitvi prepričljivo in skrbno obrazložilo, v celoti jim sledi sodišče druge stopnje, pri čemer zaradi pritožbenih izvajanj dodaja naslednje:

8Toženka v svoji pritožbi vztraja, da ni podpisala kreditne pogodbe³ in tudi ne aneksa k njej, ki je bil sklenjen leta 2011 z veljavnostjo od 1. 4. 2011.

9Pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev postopka, ker ni zaslišalo izvedenca grafologa, ni utemeljena. Zaslišanje izvedenca je toženka predlagala zaradi ugotovitve s kakšno verjetnostjo je izvedenec ugotovil verodostojnost oziroma identičnost podpisov toženke na primerjanih listinah s primerjalnimi podpisi, ki jih je toženka na podlagi poziva sodišča predložila v tem postopku.⁴ Sodišče se je do zavrnitve tega dokaznega predloga obrazloženo opredelilo že v dokaznem sklepu, izdanem na zadnjem naroku za glavno obravnavo 3. 10. 2017,⁵ kakor tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe.⁶ Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je izvedenec grafolog v svojem izvedenskem mnenju in njegovi dopolnitvi evidentno ugotovil, da je kreditno pogodbo z izjavo poroka podpisala toženka z drugo najvišjo stopnjo verjetnosti po sedemstopenjski lestvici, ki temelji na priporočil ENFHEX.⁷ Izvedenec je torej že odgovoril na vprašanje, ki naj bi mu ga toženka ustno zastavila, torej kakšna je verjetnost njegove ugotovitve, da je kreditno pogodbo podpisala toženka, in ki je dejansko prepričalo sodišče prve stopnje (pa tudi sodišče druge stopnje) o obstoju tega pravno odločilnega dejstva v tem postopku. Po oceni sodišča druge stopnje je namreč izvedensko mnenje z dopolnitvijo omogočilo sodišču prepričanje (ko o resničnosti tega dejstva ne dvomi noben izkušen človek)⁸ o tem, da je toženka podpisala kreditno pogodbo in poroštveno izjavo v njej. ZPP v svojem 8. členu daje metodične napotke za dokazno oceno, po kateri mora sodnik navesti argumente dokazne vrednosti za vsak posamezen dokaz, ti pa morajo biti logično prepričljivi in življenjsko sprejemljivi, pri čemer skrbnost dokazne ocene nalaga navedbo kriterijev prepričljivosti.⁹ Sodišče prve stopnje je torej v celoti sledilo izvedenskemu mnenju in njegovi dopolnitvi glede vprašanja ali je kreditno pogodbo in poroštveno izjavo, vsebovano v njej, podpisala toženka ali ne, ter ob dejstvu, da mnenje temelji na drugi najvišji stopnji sedemstopenjske lestvice, z zadostno stopnjo prepričanja ugotovilo, da je podpis na kreditni pogodbi toženkin, pri čemer izvedenec v svojem mnenju ni zašel v kakršnakoli protislovja oziroma nejasnosti, pritožba pa tega niti ne zatrjuje. Sodišče prve stopnje, ki se je pri tem dodatno oprlo še na izpovedbo priče S.Z., kljub njegovemu nezanesljivemu in spreminjajočemu izpovedovanju, kot trdi pritožba, ni moglo omajati prepričanja sodišča, saj priča ni izpovedala, da kreditno pogodbo toženka ni podpisala, evidentno je povedala, da se konkretnega primera ne spomni, res pa je, da je povedala tudi, da je bila zadolžena za identifikacijo podpisnika pogodbe ter je bilo običajno, da so stranke podpisale pred njo, lahko pa da je bilo kdaj tudi drugače, da je P. uredil podpise strank, iz česar pa po oceni sodišča druge stopnje ne izhaja, da bi pa v tem primeru P. podpisoval namesto strank, niti da je on v konkretnem primeru podpisal namesto toženke.

10Nadalje niso utemeljena pritožbena izvajanja, da zaradi ugotovitve, da toženka ni podpisala aneksa h kreditni pogodbi, zaradi katerega naj bi prišlo do povečanja obveznosti iz kreditne pogodbe, toženka kot porokinja ni odgovorna, saj je višina obveznosti odvisna od sklenjenega aneksa. Sodišče prve stopnje se je do tega dejstva opredelilo v točki 14 obrazložitve izpodbijane sodbe, tem razlogom pa se pridružuje tudi sodišče prve stopnje. Tako je ugotoviti, da je v 16. členu kreditne pogodbe zapisana izrecna izjava toženke, da je v celoti seznanjena s pogodbo ter z vsemi njenimi določbami in bo kot porok in plačnik poravnala vse obveznosti kreditojemalca po njej in njenih morebitnih dodatkih z morebitnimi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški, pri čemer ne gre spregledati točke b) 9. člena kreditne pogodbe, v kateri je določeno, da se kreditojemalec zavezuje povrniti banki vse stroške, ki bi nastali zaradi rednega ali nerednega odplačevanja mesečnih obveznosti in pri čemer toženka v pritožbi ne zanika po sodišču prve stopnje ugotovljenega dejstva, da je bil z aneksom v letu 2012 določen nov rok vračila kredita in spremenjena obrestna mera.¹⁰

11V obravnavanem primeru, ko se je toženka zavezala kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati, govorimo o solidarnem poroštvu (tretji odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Na podlagi tretjega odstavka 1017. člena OZ, ki govori o obsegu porokove obveznosti, mora porok povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika, po četrtem odstavku iste zakonske določbe pa porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega.

12Sodišče druge stopnje ugotavlja, da aneks ni moč šteti za prenovitev kreditne pogodbe, za katero bi šlo, če bi imela nova obveznost drugačen predmet ali drugačno podlago. Z aneksom je bil dejansko sklenjen le sporazum med upnikom in dolžnikom, s katerim sta se spremenila zgolj rok in obrestna mera, kar pa se v smislu drugega odstavka 323. člena OZ ne šteje za prenovitev (novacijo).¹¹ Ugotoviti torej je, da se je pogodbena vsebina sicer spremenila, vendar niso bili izpolnjeni pogoji za prenovitev, in ker tudi ni prišlo do povečanja obveznosti (v smislu povečanja zneska posojila), za katero porok ne jamči,¹² poroštvo ni prenehalo.¹³

13V posledici vsega navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu in izreku o stroških postopka (del točke I. izreka in točka II. izreka izpodbijane sodbe) potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

14Toženka je v postopku v celoti propadla, zato krije sama vse stroške pritožbenega postopka (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Toženka je izpovedala, da njuna zakonska zveza še vedno obstaja, le da ne živita skupaj.
² V času sklenitve kreditne pogodbe: Slovenica zavarovalniška hiša d.d.
³ Kreditna pogodba št. 110678 z dne 5. 7. 2005, ki vsebuje poroštveno izjavo (solidarno poroštvo), je sklenjena med H.A.A.b. d.d. kot kreditodajalcem in P.J. kot kreditojemalcem ter Z.P. kot porokinjo in plačnico, za določen namen: stanovanjski kredit z vračilom v 240 mesečnih anuitetah (dokazna listina označena v spisu z A1).
⁴ Razlog za predlagano zaslišanje izvedenca je toženka izrecno izpostavila na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2017 (list. št. 164 spisa).
⁵ Zapisalo je, da se ne izvede dokaz z zaslišanjem izvedenca, saj sta mnenje in dopolnitev mnenja ustrezna podlaga za razsojo. Če izvedenec ne bi razpolagal z zadostnim številom primerjalnih podpisov, bi pozval sodišče k predložitvi večih podpisov.
⁶ V točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe se je do izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve izrecno opredelilo, ko je med drugim tudi zapisalo: "Izvedenec je pojasnil, da pri ugotavljanju, ali je oseba pisec nekega rokopisa, obstaja sedemstopenjska lestvica, pri čemer je ugotovil, da je verjetno, da je sporni podpis napisala tožena stranka, kar predstavlja drugo najvišjo verjetnost. Izvedenec je tudi pojasnil omejitve raziskave (fotokopije nekaterih listin in slabši primerjalni material, pri čemer pa je kreditna pogodba predložena v originalu), vendar pa je kljub temu za sporna podpisa navedel, da obstaja verjetnost, da ju je podpisala tožena stranka in ni navedel možnosti, da bi ju podpisala druga oseba (kot na primer za določene povratnice in aneks k pogodbi), oziroma da bi bilo nedokazljivo, da ju je podpisala tožena stranka (kot na primer za povratnico z dne 24. 4. 2012). Sodišče mnenju izvedenca povsem sledi, saj je obširno in strokovno obrazložil, katere metode je uporabil pri svojem delu, kako je prišel do navedenih ugotovitev in na čem temelji njegovo mnenje..."
⁷ Po drugi najvišji sedemstopenjski lestvici: Ugotovitve podpirajo predpostavko, da je sporni in primerjalni rokopis/podpis napisala ista oseba. Med spornim in primerjalnim materialom je najti nekatere podobnosti (identične rokopisne značilnosti); pomembnih razlik med obema ni; preiskavo in primerjavo so lahko omejevali ali oteževali bodisi enostaven slog pisanja, fotokopiranje ali drugačno kopiranje itd. Menim, da je verjetno, da je sporni in primerjalni rokopis/podpis napisala ista oseba (list. št. 110 spisa oziroma 2. alineja na strani pet izvedenskega mnenja).
⁸ Pravna teorija pozna več stopenj resnice (o tem Ude L., Civilnoprocesno pravo, Ljubljana 2002, stran 116): gotovost, ko gre za popolno skladnost subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi, torej z objektivno stvarnostjo, prepričanje, ko o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek,verjetnost, kadar so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju indvom, ko so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, v ravnovesju z razlogi, ki govore proti njegovemu obstoju.
⁹ J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem I. knjiga, stran 91 - 95.
¹⁰ Kar evidentno izhaja iz aneksa št. 1 h kreditni pogodbi št. 110678 z dne 5. 7. 2005, ki v 2. členu določa nov rok vračila kredita ter obrestno mero, v 3. členu pa, da dodatek stopi v veljavo z dnem 1. 4. 2011, ostale določbe kreditne pogodbe pa ostanejo nespremenjene še naprej v veljavi.
¹¹ Drugi odstavek 323. člena OZ določa: Sporazum upnika in dolžnika, s katerim se spreminja ali dodaja določilo o roku, o kraju ali o načinu izpolnitve, dalje poznejši sporazum o obrestih, pogodbeni kazni, zavarovanju izpolnitve ali o kakšnem drugem stranskem določilu, kot tudi sporazum o izdaji nove listine o dolgu, se ne štejejo za prenovitev.
¹² V. Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), stran 1045: "Če pride po sklenitvi poroštvene pogodbe po dogovoru med upnikom in dolžnikom do povečanja obveznosti dolžnika (na primer znesek posojila se poveča), porok ne jamči za povečano obveznost. To velja tudi v primeru, če niso izpolnjeni pogoji za prenovitev."
¹³ V. Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), stran 1044 - 1045: "...Sporazum, s katerim se spreminja ali dodaja določilo o roku, kraju ali o načinu izpolnitve, poznejši sporazum o obrestih, pogodbeni kazni... se ne štejejo za prenovitev... v praksi so pogosti spori o obveznosti poroka, ko upnik po sklenitvi poroštvene pogodbe dolžniku podaljša rok za izpolnitev obveznosti. Obveznost poroka zaradi tega ne preneha, saj niso izpolnjeni pogoji za prenovitev. Pravne posledice v primeru podaljšanja dospelosti obveznosti dolžnika so utemeljene s tem, da ...ne gre za večje obveznosti poroka (če rok ne bi bil podaljšan, bi upnik lahko prej terjal dolžnika in tudi poroka)...".III Ips 13/2000 z dne 12. 4. 2001: Podaljševanje roka za vrnitev posojila brez porokove vednosti ni razlog za prenehanje poroštvene obveznosti. Če pa je zaradi tega nastala poroku kakšna škoda, ima nasproti upniku odškodninski zahtevek.