VSL sodba II Cpg 1555/2014

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 17423/2012, z dne 10. 2. 2012, v 1. odstavku izreka v celoti v veljavi, v 3. odstavku izreka pa za izvršilne stroške v višini 74,43 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 24. 2. 2012 dalje in da se v presežku glede teh stroškov sklep (o izvršbi) spremeni tako, da se višji stroškovni zahtevek zavrne (1. točka izreka sodbe) ter da je tožena stranka dolžna v osmih dneh tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 762,01 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (2. točka izreka sodbe).

2Zoper citirano odločitev je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma da izpodbijano odločitev razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru pa tožeči stranki naloži plačilo pravdnih in pritožbenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5O pritožbi je na podlagi določbe petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica. Obravnavana zadeva predstavlja namreč gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP).

6Za postopek v sporu majhne vrednosti pa (med drugim) velja tudi, da je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo od navedenega predstavlja le položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP).

7Tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da je izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca in cenilca s področja avtomobilske stroke A., na katerega se je v zvezi z vprašanjem, kaj je bil vzrok za poškodbo toženčevega vozila (ki je za presojo (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka bistveno), oprlo sodišče prve stopnje, nekonsistentno in samo s seboj v nasprotju. Ker strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, ne pomenijo dokazne pobude, zaradi česar le-te niso vezane na določeno fazo postopka(2), pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da tudi upoštevaje obrazložene pritožbene trditve, o nepopolnosti in nejasnosti izvedenskega mnenja ni mogoče govoriti. Domnevno neskladje, ki ga tožena stranka izvedenskemu mnenju očita tako v postopku na prvi stopnji kot v obravnavani pritožbi, je prvostopenjsko sodišče temeljito obrazložilo v 9. in delno 10. točki obrazložitve, s tem pa izčrpno pojasnilo tudi sam vzrok za nastanek poškodbe. Ker je bila po ugotovitvah izvedenca A. vodna črpalka pred poškodbo v brezhibnem stanju, pritožnica vzroka za okvaro njenega vozila ne more prevaliti v sfero tožeče stranke in to ne glede na izvedenčevo pojasnilo, da je z vidika stroke črpalko primerno zamenjati pri vsaki menjavi zobatega jermena. Iz izvedenskega mnenja pa ne izhaja ugotovitev oziroma zaključek, da bi bila glede na stanje vodne črpalke njena zamenjava nujna, kot to protispisno zaključuje pritožnik.

8Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča vsled obrazloženega pravilno ocenilo, da dodatna pojasnila niso potrebna, oziroma da ugovori tožene stranke (v zvezi z izvedenskim mnenjem) ne utemeljujejo dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma zaslišanja (254. člen ZPP) izvedenca. Če je tožena stranka dvomila v izvedenčevo nepristranskost, pa bi po vročitvi mnenja lahko zahtevala njegovo izločitev. Z vročitvijo izvedenskega mnenja še pred narokom za glavno obravnavo(3) ji je bila namreč zagotovljena pravica do informacije (kot vidik pravice do izjave).

9Kršitve jamstev izjavljanja v dokaznem postopku pa zajemajo zelo raznovrstne položaje, med drugim tudi kršitev pravice do sodelovanja pri izvajanju dokazov oziroma - kot smiselno trdi tožena stranka - pri nastajanju izvedenskega mnenja. Trdi namreč, da je sodišče prve stopnje opustilo varstvo načela kontradiktornosti, ko pri ogledu delov vozila ni zagotovilo prisotnosti obeh pravdnih strank. Izvedenec je ogled delov vozila namreč opravil le ob prisotnosti tožeče, ne pa tudi tožene stranke.

10Na tovrstne očitke pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je (tudi) pri presoji, ali je bila kršena pravica stranke do sodelovanja pri dokazovanju, treba iskati pravo mero. Potrebno je namreč upoštevati, da ni splošnega pravila, da bi stranki moralo biti zagotovljeno sodelovanje pri vseh opravilih v zvezi z izvedbo dokaza. Bistveno je, da je stranka v dokaznem postopku svoje interese lahko učinkovito varovala. To možnost pa je tožena stranka v konkretnem primeru (skladno s predhodno obrazloženim) nedvomno imela, le sodišče je presodilo, da so njeni ugovori in pripombe neupoštevni. Sodišče prve stopnje njenih pavšalnih pripomb zoper mnenje zato pravilno ni vročalo izvedencu niti o teh izvedenca ni zaslišalo na naroku za glavno obravnavo, medtem ko je pritožbeno sodišče njena pritožbena izvajanja v zvezi z njimi ocenilo za neutemeljena.

11Sam pregled poškodovanih delov vozila in posledično glede na ugotovljene poškodbe ugotovitev, kaj je bilo vzrok za nastalo škodo na motorju avtomobila je stvar strokovne ocene izvedenca (zato je bil tudi postavljen). Ne glede na to, da pri ogledu poškodovanih delov vozila tožena stranka ni bila prisotna, pa je imela tožena stranka možnost v prvostopenjskem postopku zahtevati predložitev poškodovanih delov v spis zaradi ogleda le-teh (prim. 220, 221 in 222. člen ZPP). Tega dokaznega sredstva se toženka stranka ni poslužila. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja, je bila edina izjava tožeče stranke, na katero je izvedenec tudi oprl svoje izvedensko mnenje, izjava, da je bil ob prihodu vozila na servis plastični ščitnik ploščatega jermena zlomljen. To dejstvo pa je tožeča stranka zatrjevala že v dopolnitvi tožbe z dne 14. 8. 2012, zato bi se tožena stranka o tem dejstvu lahko izrekla že v prvostopenjskem postopku pred odločitvijo sodišča o postavitvi izvedenca. Ob povedanem se izkaže, da toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave in kontradiktornost postopka in zato ni podana očitana bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

12Z ostalimi pritožbenimi navedbami (druga polovica 4. strani in 5. stran pritožbe) pa tožena stranka izpodbija v postopku na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Ker to v postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno (458. člen ZPP), se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo. Pripominja le, da se kljub zgoraj navedenemu oporekanju izvedenskemu mnenju nanj v nadaljevanju sklicuje in svojo obrambo gradi na ugotovitvah izvedenca, da je manjkala zaščita motorja, zato je delec s cestišča priletel pod ploščati jermen in povzročil premik jermena na jermenicah. V pritožbi navaja, da je okvara na vozilu povezana s popravilom alternatorja dva dni pred okvaro zobatega jermena, ker ob popravilu alternatorja zaščite motorja tožeča stranka očitno ni namestila nazaj. Te trditve pritožnik uveljavlja, sklicujoč se na dopustna pritožbene novote po prvem odstavku 337. člena ZPP, ker pred predložitvijo izvedenskega mnenja za navedena dejstva ni vedela. V postopku v sporih majhne vrednosti izven okvira določbe 453. člena ZPP novih navedb in dokazov sodišče ne sme upoštevati. Tako ni mogoče uporabiti niti določbe drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri bi stranki še kasneje lahko navajali dejstva in predlagali dokaze, če tega brez svoje krivde nista mogli storiti v vlogah iz 453. člena ZPP (primerjaj Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 716). Posledično logično to pomeni, da v sporih majhne vrednosti tudi pritožbene novote (glede navajanja dejstev in predložitve dokazov) niso dopustne.

13Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlog so se tako izkazali delno za neutemeljene in delno za neupoštevne. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni zagrešilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Zahtevek tožeče stranke po povrnitvi stroškov odgovora na pritožbo pa je pritožbeno sodišče zavrnilo, saj ta za rešitev obravnavane pritožbe ne predstavlja potrebnega stroška (prvi odstavek 155. člen ZPP).

-------

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14, 10/14 - Odl. US in 48/14.

Op. št. (2): Ude, L. in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 498.

Op. št. (3): Pri tem je glavno obravnavo iz tega razloga enkrat prestavilo.