UPRS Sodba I U 845/2017-8

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Upravni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada razdelijo med komasacijske udeležence, in sicer glede izkaza št. 30: tožniku, ki je vložil v skupnem številu 23 parcel v površini 39.874 m2 ter vrednosti 3.365.371 cenilnih enot (v nadaljevanju C.E.) oziroma s 3,05 % odbitkom, 3.262.727 C.E., se dodeli iz komasacijskega sklada 6 parcel v skupni površini 39.354 m2 v vrednosti 3.262.727, glede izkaza št. 108: tožniku, ki je vložil v skupnem številu 4 parcele, v površini 7.049 m2 ter vrednosti 653.6624 C.E. cenilnih enot oziroma s 3,05 % odbitkom 633.688 C.E., se dodeli iz komasacijskega sklada 1 parcela površine 6.505 m2 v vrednosti 633.688 C.E. (1. točka izreka). Nadalje je odločil, da morajo komasacijski udeleženci prevzeti dodeljena in pokazana zemljišča v posest najkasneje do 15. 10. 2015 (2. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka). V 4. točki izreka je navedel, da če komasacijski udeleženci ne obdelujejo v začasno posest dodeljenih zemljišč, niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka, v 5. točki izreka je naveden račun, iz katerega se bo izplačala morebiti ugotovljena razlika, v 6. točki izreka je določeno, da UE Črnomelj predlaga vpis novega stanja v zemljiško knjigo in kataster po pravnomočnosti, v 7. točki izreka je določen način vročitve odločbe in v 8. točki ugotovljeno, da stroškov v postopku ni bilo.

2V obrazložitvi je organ navedel, da je uvedbo komasacijskega postopka predlagala Občina Črnomelj. Dne 7. 6. 2012 je bila izdana odločba o uvedbi komasacijskega postopka. V postopku so bili izdelani in razgrnjeni elaborati obstoječega stanja zemljišč, elaborat vrednotenja zemljišč in elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja. Na razgrnjen elaborat obstoječega stanja zemljišč in elaborat vrednotenja zemljišč ni bilo pripomb. Na elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja so podali pripombe Komasacijski odbor A., Občina B. in C.C. Izvajalec komasacije je na podlagi sklepov komasacijskega odbora dopolnil razgrnjen elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in izdelal elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju Dragatuško polje. Tožnik je skupaj z D.D. na razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč podal pripombo, da se ne strinja s novo razdelitvijo v tabli 21, da ne želi zemljišča na severnem delu dodeljene parcele (zemljišče S od obstoječe poti) ter predlagal, da se pot, ki je predvidena za sanacijo, ne sanira. Njegove pripombe so bile obravnavane s sklepom komisije z dne 2. 3. 2015 ter v zaključnem sklepu št. 6 z dne 12. 3. 2015. Končni sklep komasacijske komisije z dne 16. 4. 2015 je bil, da se pripombam tožnika in E.E. ne ugodi in se sprejme razgrnjena nova razdelitev zemljišč. Tožnik je na to izjavil, se ne strinja z razgrnjeno novo razdelitvijo zemljišč ker meni, da vrednotenje zemljišč ni pravilno, še posebej pri parcelah, ki ležijo v dveh vrednostnih razredih. Predlagal je, naj se slabše zemljišče enakomerno porazdeli med vse udeležence v tabli in se za ta namen formira več manjših parcel ter da sta pri delitvi udeležena tudi G.G. in H.H.

3Drugostopni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo. V zvezi s pritožbenimi ugovori ugotavlja, da je bila v konkretnem primeru skupna vrednost vseh vloženih zemljišč po posameznem izkazu enaka skupni vrednosti dodeljenih zemljišč, tako da vrednostna razlika sploh ni nastala. Tožnikovim predlogom po določeni dodelitvi zemljišč ni mogoče ugoditi zaradi nasprotovanja ostalih komasacijskih udeležencev, poleg tega pa se ne opirajo na nobenega izmed predpisanih kriterijev in pogojev po ZKZ in Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik). Kljub temu, da tožnik v pritožbi ni izpodbijal glavnega kriterija o čimboljši zaokroženosti zemljišč, drugostopenjski organ ugotavlja, da je bil ta izpolnjen tako v ožjem (55. člen ZKZ), kot tudi v širšem smislu (16. člen Pravilnika), kar utemelji. Pri tem se sklicije na 4. alinejo prvega odstavka Pravilnika, po kateri se kot zaokroženo zemljišče šteje tudi zemljišče, ki ga loči pot ali jarek, če ima neoviran dostop s kmetijsko mehanizacijo. Kot pravno nerelevantne ocenjuje tožnikove navedbe o slabši kvaliteti posameznih zemljišč. Glede ugovorov o napačni razvrstitvi vloženih parcel v vrednostni razred B in manjvrednosti zemljišča zaradi električnega droga drugostopenjski organ navaja, da so prepozni, saj jih tožnik ni podal ne na razgrnjen elaborat vrednotenja parcel, na na razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč oziroma njegove dopolnitve.

4Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da navedba toženke, da ni razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč, ni obrazložena, zaradi česar je odločba nezakonita, posledično pa sta kršeni tudi tožnikovi ustavni pravici iz 22. in 23. člena Ustave. Poudarja, da je tekom celotnega postopka zatrjeval, da vložene parcele, predvsem parcele št. 815/4, 161/1 in 161/2 predstavljajo kompleks najbolj rodovitne zemlje, označene z vrednostnim razredom „A“. Namesto njih so bile tožniku dodeljene neobdelovalne površine, pri katerih je bilo potrebno opraviti tudi melioracije, ki jih je delno financiral tožnik. Zato ni res, da ni prišlo do razlike med vrednostjo vloženih in dodeljenih parcel. Poleg tega je dobil tudi parcelo, na kateri stoji električni drog. Obrazložitev odločbe ne vsebuje razlogov, zakaj tožnikovim pripombam, podanim na razgrnitvi nove razdelitve zemljišč, ni bilo ugodeno, obrazložitev drugostopenjskega organa pa je pavšalna. V zvezi z zatrjevanjem, da je dobil zemljišča slabše kvalitete, predlaga izvedbo dokaza z izvedencem kmetijske stroke. Ne strinja se tudi z navedbo drugostopenjskega organa, da so njegovi ugovori glede vrednotenja zemljišč prepozni. Poudarja, da je ves čas postopka aktivno sodeloval in na zapisnik podajal razne pripombe, kar izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Če so bila nejasne ali nerazumljive, bi ga moral organ v skladu s 7. členom ZUP pozvati k dopolnitvi. Poleg tega očita toženki tudi neupoštevanje kriterija zaokroženih zemljišč. Navaja, da „pritožnica“ ni prejela dveh delov, kot navaja drugostopenjski organ, ampak pet delov, kar pojasni. S tem so bili komasacijski udeleženci postavljeni v neenakopraven položaj. Poleg tega izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, odločitev pa je samovoljna in arbitrarna. Sklicuje se tudi na kršitev drugega odstavka 14. člena, 15. člena, 25. člena in 33. člena Ustave. Sodišču predlaga, naj po izvedeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da je toženka tožniku dolžna plačati stroške postopka.

5Tožena stranka je na tožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

6Tožba ni utemeljena.

7Tožnik izpodbija odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Izpodbijani odločbi očita nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, napačno uporabo materialnega prava in kršitve določb postopka.

8Komasacija je agrarna operacija, s katero se urejajo kmetijska zemljišča oz. kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave (39. člen ZKZ). Agrarne operacije se lahko izvedejo tudi proti volji lastnika kmetijskih zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon (tretji odstavek 40. člena ZKZ). Primarni namen komasacije kot agrarne operacije je, da se zemljišča na določenem območju zaokrožijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (55. člen ZKZ), enako določa 64. člen ZKZ, pri čemer je zakonski namen v upoštevanju vseh v komasacijo vloženih zemljišč glede na dodeljena. Komasacijski postopek vodi upravna enota (59. člen ZKZ). V postopku se izdelajo in razgrnejo elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (63. člen ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajajo na elaborate pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v 8 dneh po izteku roka razgrnitve (četrti odstavek 63. člena ZKZ).

9V postopku komasacije je torej zagotovljena kontradiktornost, upravna organa sta bila dolžna upoštevati pripombe in predloge komasacijskih udeležencev oziroma se do njih opredeliti. Sodišče zato v obravnavanem upravnem sporu presoja pravilnost opredelitve organa do pripomb oziroma predlogov, ki jih je tožnik podal v komasacijskem postopku, v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pa novih dejstev in dokazov, ki jih tožnik navaja v tožbi, ne upošteva (nedovoljena tožbena novota).

10Ker je razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, bo torej sodišče presojalo pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja le v zvezi s pripombami oziroma predlogi, ki jih je tožnik podal na zapisnike komasacijske komisije in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Ostale ugovore, ki jih je tožnik navedel v pritožbi in jih ponavlja v tožbi pa le, kolikor kažejo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

11Uvodoma se sodišče opredeljuje do ugovora, da obrazložitev izpodbijane prvostopne odločbe ne dosega standarda obrazložitve iz 214. člena ZUP, in z njim soglaša. Iz izpodbijane odločbe so razvidne pripombe oziroma predlogi, ki jih je v komasacijskem postopku podal tožnik, niso pa navedeni razlogi na podlagi katerih je organ sprejel odločitev, kot izhaja iz izreka. Vendar pa je pomanjkljivost obrazložitve saniral drugostopni organ s presojo pripomb, pri katerih je tožnik vztrajal tudi v pritožbi. Obrazložitev obeh organov sodišče presoja kot celoto in meni, da kot taka ustreza standardu obrazložitve, kot ga zahteva 214. člen ZUP. V drugostopni odločbi je podana obrazložitev zavrnitve tožnikovih ugovorov na tako konkreten način, da je mogoča presoja pravilnosti prvostopne odločbe po vsebini. Obvezne podatke, ki jih mora imeti odločba o komasaciji, določa 21. člen Pravilnika. V zvezi s temi obveznimi podatki sodišče ugotavlja, da jih prvostopna odločba vsebuje, torej se vprašanje možne neizvršljivosti odločbe ne pojavlja.

12Tožnik navaja, da iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe izhaja razlika med vrednostjo dodeljenih in vloženih zemljišč in da pavšalni zaključek, da ni razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč ni obrazložen. Navedeni tožbeni ugovor je neutemeljen, saj iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je vrednost vloženih in dodeljenih zemljišča v obeh izkazih (30 in 108) popolnoma enaka. Vrednost vloženih zemljišč v izkazu 30 znaša 3.262.727 C.E., enaka pa je tudi vrednost dodeljenih zemljišč. Vrednost vloženih zemljišč v izkazu 108 znaša 633.688 C.E., prav takšna pa je tudi vrednost dodeljenih zemljišč.

13Nadalje tožnik navaja, da so bile parcele 815/4, 161/1 in 161/2 napačno uvrščene v vrednostni razred B (namesto v vrednostni razred A) in da na parc. št. 5268 stoji električni drog, zaradi česar je v celoti neuporabna. Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da gre za ugovore, ki bi jih moral tožnik podati na razgrnjen elaborat vrednotenja zemljišč, pa jih po ugotovitvah toženke ni podal. Kot izhaja iz dejanskega stanja, ki je povzeto v prvostopenjski odločbi in ki mu tožnik izrecno ne oporeka, tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni objektiviziral svojega nasprotovanja vrednotenju zemljišč najmanj na način, iz katerega bi bilo razvidno, vrednotenje katerega zemljišča ni pravilno. Zgolj pavšalna navedba tožnika z dne 17. 4. 2015, da ni pravilno vrednotenje parcel, ki ležijo v dveh vrednostnih razredih in predlog, naj se slabše zemljišče enakomerno porazdeli med vse udeležence na tabli, za dokazovanje nepravilnega vrednotenja zemljišč, ki izhaja iz elaborata vrednotenja zemljišč, ne zadostuje, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ, še posebej ob dejstvu, ko tožnik ugovorov na razgrnjen elaborat vrednotenja zemljišč ni podal, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe ter podatkov v upravnih spisih, torej je tožnik glede na četrti odstavek 63. člena ZKZ z uveljavljanjem dejstva nepravilnega vrednotenja prekludiran, kar je pravilno pojasnil drugostopenjski organ.

14Poleg tega tožnik v tožbi ne konkretizira, kdaj naj bi podal pripombe na razgrnjen elaborat vrednotenja zemljišč, navedbe v izpodbijani odločbi, da so bile na obravnavah dne 4. 3. 2015, 5. 3. 2015 in 12. 3. 2015 dane pripombe, pa se ne nanašajo na razgrnjen elaborat vrednotenja zemljišč, ampak na elaborat nove razdelitve zemljišč. Ugovor, da je nepravilen zaključek toženke, da tožnik na elaborat vrednotenja zemljišč ni podal pripomb, zato ni utemeljen. Navedeno pomeni, da vrednotenje zemljišč ni bilo sporno, zato tudi ni bilo potrebe po postavitvi izvedenca kmetijske stroke, ki bi lahko podal novo oceno obravnavanih kmetijskih zemljišč. Poleg tega tožnik dokaza s postavitvijo izvedenca pred izdajo izpodbijane odločbe sploh ni predlagal, torej gre za nedovoljeno tožbeno novoto.

15Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je komasacijska komisija 16. 4. 2015 sprejela sklep, da se tožnikovim pripombam na razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč z dne 30. 1. 2015 ne ugodi in se sprejme nova razdelitev zemljišč. Res je, da iz odločbe ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je komasacijska komisija sprejela takšen sklep. Je pa navedeno pomanjkljivost odpravil drugostopenjski organ, ko v odločbi navaja, da predlogi tožnika po drugačni razdelitvi zemljišč, ki so mu ostali komasacijski udeleženci nasprotovali, ne temelji na nobenem od predpisanih kriterijev in pogojev po ZKZ in Pravilniku. Res je, da je takšna obrazložitev skopa, vendar sodišče pripominja, da iz dejanskega stanja, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, razvidno, da so tudi bili tožnikovi ugovori na razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč tudi zelo skopi in nekonkretizirani ter niso temeljili na nobeni pravni podlagi.

16Tožnik je skupaj z E.E. podal pripombo, da se ne strinja z novo razdelitvijo v tabli 21 in da ne želita zemljišča severno od obstoječe poti, ki se sanira, ter predlagala, naj se pot ne sanira. Z navedeno pripombo tožnik ne uveljavlja nezakonitosti predlagane razdelitve zemljišč, ampak zgolj izraža nasprotovanje predlagani razdelitvi iz dejanskih razlogov. Bolj kot za ugovor o nezakonitem postopanju toženke gre za željo po drugačni razdelitvi zemljišč, ki pa v komasacijskem postopku ne more biti vedno v celoti upoštevana.

17Glede tožbenega ugovora, da pritožnica (pravilno tožnik, op. sodišča) ni prejela zaokroženih zemljišč in da se je dejansko sklop zemljišč, ki je bil prvotno vsaj nekoliko zaokrožen, sedaj razdrobil na pet delov, in ne na dva, kot napačno navaja toženka, sodišče ugotavlja, da gre prav tako za nedovoljeno tožbeno novoto, saj tožnik tega ugovora ni podal niti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe niti v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, za kar v tožbi ni navedel opravičljivih razlogov. Tudi sicer pa iz odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je tožnik v okviru izkaza št. 30 vlagal zemljišča v 11 obdelovalnih kosih, dobil pa jih je v dveh kosih, pri čemer je drugostopenjski organ pojasnil, da se v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 16. člena Pravilnika kot zaokroženo zemljišče šteje tudi zemljišče, ki ga loči pot ali jarek, če ima urejen neoviran dostop s kmetijsko mehanizacijo. V okviru izkaza 108 pa sta tožnik in E.E. vlagala zemljišča v treh obdelovalnih kosih, dobila pa sta zemljišče v enem obdelovalnem kosu.

18Sodišče glede na navedeno ni našlo razlogov, da bi bile tožniku evidentno kršene njegove ustavno varovane pravice. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker meni, da je izpodbijana odločba izdana na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, v postopku v katerem je tožnik vsa sporna dejstva lahko navedel, ta pa so bila tudi obravnavana. V tožbi predlagani dokazi so ali del dejanskega stanja izpodbijane odločbe, ki ga je sodišče presodilo v okviru presoje zakonitosti izpodbijane odločbe, ali pa predlagani dokazi niso pravočasni (tudi ne substancirani, npr. dokazni predlog zaslišanja strank in postavitev izvedenca kmetijske stroke), kot je sodišče obrazložilo ob obravnavi posameznih ugovorov. Enako je prepozen dokazni predlog za opravo ogleda izvedene komasacije in predložene fotografije.

19Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

20Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.