VSK Sklep I Cp 241/2018

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: - da Okrožno sodišče v Novi Gorici ni krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi (I. točka izreka) in - da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu (II. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep je tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) vložila pritožbo. Navaja, da je v konkretni zadevi uveljavljala sodno varstvo v obliki izbrisne tožbe, ki je po svoji naravi stvarnopravna tožba. Zahtevek za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve, ki ga kumulativno uveljavlja poleg zahtevka po izbrisni tožbi, pa ima v razmerju do slednjega položaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ki ga tožnica uveljavlja poleg glavnega zahtevka. Spor torej nedvomno sodi med spore o stvarnih pravicah na nepremičninah. Glede na določbo 2. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) namreč med stvarne pravice sodi tudi zastavna pravica, o kateri teče predmetni spor. Upoštevaje navedeno pa je jasno, da pri zahtevku, ki ga tožnica uveljavlja v tem postopku, velja izključna krajevna pristojnost po 57. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Nepremičnine, pri katerih je vknjižena sporna zastavna pravica, pa ležijo na območju Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da je za sojenje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.

3Pritožba je utemeljena.

4Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva ugotovitev: - da sta tako posojilna pogodba z dne 3.2.2015 kot notarski zapis sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z dne 16.2.2015, na podlagi katerega je bila pri obravnavanih nepremičninah vknjižena hipoteka in zaznamovana neposredna izvršljivost terjatve, navidezna in kot takšna predstavljata neobstoječ in ničen pravni posel, in - da je zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa o zavarovanju denarne terjatve z dne 16.2.2015 neveljavna in - da se pristojnemu sodišču odredi izbris navedene vknjižbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

5Za opredelitev spora kot stvarnopravnega je bistven zahtevek¹. V obravnavani zadevi gre glede na zgoraj povzeti tožbeni zahtevek za izbrisno tožbo (243. člen Zakona o zemljiški knjigi). Tožbeni zahtevek res vsebuje tudi ugotovitev ničnost pravnih poslov (kar bi pomenilo, da gre za spor iz pogodbenega razmerja in zato splošno pristojnost), vendar vsebuje tudi vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je izbris hipoteke, ki je stvarna pravica (2. člen SPZ). Navedeno pomeni, da gre (tudi) za spor o stvarni pravici iz 57. člena ZPP. Ker ima izključna krajevna pristojnost prednost pred drugimi pristojnostmi (primerjaj drugi odstavek 182. člena ZPP)², in ker nepremičnina leži na območju sodišča v Novi Gorici, se je sodišče nepravilno izreklo, da za sojenje v tem sporu ni krajevno pristojno.

6Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Okrožno sodišče v Novi Gorici bo moralo zato s postopkom nadaljevati.

¹ Primerjaj: Jan Zobec, Pravdni postopek s komentarjem, Uradni list RS d.o.o., GV Založba d.o.o., Ljubljana 2005, 1. knjiga, stran 265, 2. točka
² Primerjaj: - Jan Zobec, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, Uradni list RS d.o.o., GV Založba d.o.o., Ljubljana 2005, 1. knjiga, stran 265, točka 2; - Nina Betetto, Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo - 2014, št. 6-7, stran 1081-1095, točka 2.2. in - odločba VSL I Cp 4608/2010 z dne 21.3.2011