VSRS Sklep I Up 73/2018

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 68. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izreklo za nično odločbo družbe L., d. d., št. 103/2016 z dne 30. 9. 2016, toženi stranki pa naložilo, da tožeči stranki vrne stroške postopka.

2Tožena stranka (v nadaljevanju pritožnica) vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava oziroma zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbo zavrne, oziroma podrejeno, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

4Pritožba ni dovoljena.

5Prvostopenjsko sodišče je na podlagi prvega stavka 68. člena ZUS-1 z izpodbijanim sklepom upravni akt izreklo za ničen, v pravni pouk pa je zapisalo, da je zoper izpodbijani sklep dovoljena pritožba.

6Takšen pravni pouk prvostopenjskega sodišča je napačen. ZUS-1 v prvem odstavku 82. člena namreč določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. Takšne določbe ZUS-1 za sklep, s katerim se upravni akt po 68. členu ZUS-1 izreče za ničnega, ne vsebuje. Ker je takšen sklep po ustaljeni upravnosodni praksi¹ in pravni teoriji² akt meritorne narave, po mnenju Vrhovnega sodišča zoper tak sklep zato tudi ni mogoče dopustiti pritožbe po drugem odstavku 82. člena ZUS-1. Zoper sklep, s katerim se izreče akt za ničnega, je skladno z jasno zakonsko določbo prvega odstavka 95. člena ZUS-1 namreč mogoča le revizija.

7Zato pritožba ni dovoljena, ne glede na pravni pouk v izpodbijanem sklepu. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po prvem odstavku 73. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati. Če je pritožnica rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudila zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijani sodbi, pa ji zaradi tega ne smejo nastati negativne pravne posledice. To pomeni, da lahko pritožnica od seznanitve s temi razlogi Vrhovnega sodišča, torej od vročitve tega sklepa, vloži predlog za dopustitev revizije v zakonskem roku za njegovo vložitev.³

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

K II. točki izreka

9Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

¹ Prim. sklep VS RS, opr. št. I Up 117/2015 z dne 22.10.2015: „7. ...ugotavljanje ničnosti dejansko pomeni že vsebinsko presojo izpodbijanega upravnega akta. Če namreč sodišče ugotovi, da so podani razlogi iz 4. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, s sklepom izreče upravni akt za ničen, z ugotovitvijo ničnosti pa se odpravijo posledice ničnega upravnega akta (68. člen ZUS-1). “
² Tako Androjna V., in Kerševan, E. v: „Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor“, GV Založba, 2006, str. 771.
³ Gre za primerljivo situacijo kot v zadevi, na katero se nanaša sklep Ustavnega sodišča RS Up-276/96 z dne 18. 11. 1996. S tem pa je primerljiv tudi sklep Ustavnega sodišča Up-943/17 z dne 20. 12. 2017.