UPRS Sodba I U 1349/2017-15

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Lovska zveza Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z uvodoma navedenim sklepom z dne 11. 4. 2017 sklenila, da se lovski izkaznici št. ..., izdani ... na ime tožnika, roj. ..., ID ..., Lovska družina A., veljavni do ..., z dne ... prekliče veljavnost. Sklenila je tudi, da se preklic izkaznice objavi na njeni spletni strani. V obrazložitvi navaja, da je odločitev sprejela po tem, ko jo je Lovska družina A. z dopisom z dne 7. 4. 2017 obvestila, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območna enota Kranj, z odločbo o prekršku št. 614-179/2015-2 (pravilno: št. 710 – 7/2015 – 5 z dne 4. 2. 2015; dokument s št. 0614-179/2015-2 pa je potrdilo z dne 20. 2. 2015 Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpekcije za lovstvo in ribištvo, Območne enote Kranj, o podatkih iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških), ki je postala pravnomočna 15. 2. 2015 in se izbriše iz evidence prekrškovnega organa dne 16. 2. 2018, tožnika kot člana Lovske družine A. kaznovalo za prekršek po določilih drugega odstavka 62. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1). Pojasnjuje, da preklic veljavnosti lovske izkaznice urejata ZDLov-1 in Pravilnik o lovskih izkaznicah. ZDLov-1 v tretjem odstavku 62.a. člena določa, da lahko upravljavec lovišča poda izdajatelju lovske izkaznice predlog za preklic veljavnosti lovske izkaznice. Na podlagi 6. točke tretjega odstavka 21. člena ZDLov-1 je za izdajanje lovskih izkaznic pooblaščena Lovska zveza Slovenije. Lovska izkaznica je veljavna do konca koledarskega leta, ne glede na to, v katerem mesecu je izdana (četrti odstavek 62. člena ZDLov-1). Veljavnost lovske izkaznice podaljšuje upravljavec lovišča (tretji odstavek 62. člena ZDLov-1). Razloge za preklic veljavnosti lovske izkaznice predpisuje 63. člen ZDLov-1, ki med drugim določa, da prekliče izdajatelj veljavnost lovske izkaznice, če je bil lovec pravnomočno obsojen zaradi kršenja določil ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov (peta alineja prvega odstavka 63. člena ZDLov-1). Ta dejanski stan je bil po ugotovitvah prvostopenjskega organa izpolnjen v konkretnem primeru.

2Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopenjski organ) je z uvodoma navedeno odločbo z dne 18. 5. 2017 kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep.

3Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je bil sicer res kaznovan za prekršek po določilih drugega odstavka 62. člena ZDLov-1, vendar v izpodbijanem sklepu B. kot razlog za preklic veljavnosti lovske izkaznice navaja 63. člen ZDLov-1, ki pa med drugim v peti alineji prvega odstavka določa, da izdajatelj lovsko izkaznico prekliče v primeru, če je bil lovec pravnomočno obsojen zaradi kršenja določil ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Smatra, da lovski inšpektor ni sodnik, pravnomočno obsodbo pa lahko izreče samo sodišče. Zato pravne osnove za preklic veljavnosti njegove lovske izkaznice v konkretnem primeru B. ni imela, kljub zahtevi Lovske družine A. V podkrepitev takšnega razumevanja besede "obsojen" navaja tožnik razlago besede "obsoditi" iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Sodišču predlaga, naj odpravi tako prvostopenjski sklep kot drugostopenjsko odločbo o pritožbi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka v roku 8 dni, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Toženka je dostavila spise, ki se nanašajo na zadevo, in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi izpodbijanega akta. Ponovno poudarja, da je treba dikcijo iz prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 "pravnomočno obsojena [oseba]" razlagati v smislu Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) kot "pravnomočno kaznovana [oseba]".

5Tožba ni utemeljena.

6Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je tožnik izpodbijal tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski akt. Ker pa po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke, torej aktov, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta,¹ je sodišče glede na vsebino tožbenih navedb štelo, da tožnik izpodbija samo sklep prvostopenjskega organa.

7Predmet upravnega spora je torej sklep prvostopenjskega organa, da se tožniku prekliče lovska izkaznica, izdana ...

8Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjski organ tako odločil, ker je bil tožnik z odločbo o prekršku, ki jo je tožnik tudi priložil k tožbi (št. 710 – 7/2015 - 5 z dne 4. 2. 2015), pravnomočno spoznan za odgovornega prekrška zaradi kršitve drugega odstavka 62. člena ZDLov-1. Ta določa, da mora imeti lovec pri sebi veljavno lovsko izkaznico ali izkaznico lovskega čuvaja in jo na zahtevo organov notranjih zadev, lovskih čuvajev ali lovske inšpekcije pokazati. Navedeno je razvidno tudi iz potrdila Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpekcije za lovstvo in ribištvo, Območne enote Kranj, o podatkih iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, št. 0614 – 179/2015 – 2 z dne 20. 2. 2015, ki se nahaja v upravnem spisu. Iz odločbe o prekršku je natančneje razvidno, da je bila tožniku zaradi tega, ker je 4. 1. 2015 ob približno 22.00 uri izvajal lov, pri tem pa pri sebi ni imel veljavne lovske izkaznice za izvajanje lova v lovišču, s katerim upravlja Lovska družina C., na podlagi prvega odstavka 77. člena ZDLov-1 (29. točka) v zvezi s tretjim odstavkom 52. člena ZP-1, izrečena globa v znesku 420,00 EUR. Te okoliščine med strankama niso sporne.

9Sporno v tem upravnem sporu je materialnopravno vprašanje, ali je preklic tožnikove lovske izkaznice organ zaradi navedenega – torej ker je bil tožnik pravnomočno spoznan za odgovornega prekrška zaradi kršitve drugega odstavka 62. člena ZDLov-1 –, pravilno oprl na določbe 63. člena ZDLov-1.

10ZDLov-1 v drugem odstavku 63. člena določa, da lovcu, ki mu je dokazano katero od dejanj iz četrte do šeste alineje prvega odstavka istega člena, izdajatelj prekliče veljavnost lovske izkaznice. Med drugim tudi v primeru, če je bila oseba "pravnomočno obsojena zaradi kršenja določil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov", kot je določeno v peti alineji prvega odstavka navedenega člena. V tem primeru se lovske izkaznice tudi ne podaljša (prvi odstavek navedenega člena).

11Tožnik ugovarja, da zakonska dikcija "pravnomočno obsojena [oseba]" iz citirane pete alineje prvega odstavka 63. člena ZDLov-1, po kateri se v skladu z drugim odstavkom tega člena prekliče veljavnost lovske izkaznice, v obravnavanem primeru naj ne bi predstavljala pravne podlage za preklic veljavnosti njegove lovske izkaznice, saj da inšpektor ni sodnik, pravnomočno obsodbo pa lahko izreče samo sodišče. Trdi torej, da odločba o prekršku ne predstavlja (pravnomočne) sodbe in da z njo ni bil obsojen ali spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja.

12Vendar pa pri razlagi zakonov oziroma predpisov ni mogoče upoštevati samo stroge jezikovne razlage. Pomembni sta še namenska (teleološka) in sistemska razlaga, katerih cilj je ugotoviti namen zakonodajalca ter smisel in namen neke določbe v kontekstu zakona ter pravnega sistema. Prav tako je pomembna tudi logična razlaga. Zato je treba upoštevati, da čeprav je v peti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 govora o pravnomočno obsojeni osebi, se ta določba izrecno nanaša na kršitev določb tega zakona, torej ZDLov-1, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdani predpisi pa ne določajo kaznivih dejanj, kar pomeni, da gre lahko samo za prekrške. Prav tako je v četrti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 določeno, da se lovska izkaznica ne izda oziroma podaljša osebi, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki ga je storila v zvezi z lovskim udejstvovanjem, in upoštevaje drugi odstavek 63. člena ZDLov-1 se veljavnost lovske izkaznice tudi v tem primeru prekliče. Iz tega izhaja, da je zakonodajalec predvidel tako sankcijo v primeru, če je pravnomočno ugotovljeno, da je posameznik izvršil kaznivo dejanje (kot opredeljeno v četrti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1), kot tudi posebej v primeru, če je izvršil prekršek (kot opredeljeno v naslednji, peti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1). Peta alineja prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 se ne glede na dikcijo "pravnomočno obsojena [oseba]", upoštevaje preostali del te določbe in še četrto alinejo istega odstavka, nanaša na primere, ko je posameznik pravnomočno spoznan za odgovornega prekrška zaradi kršenja ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov, kot v obravnavanem primeru. Sklicevanje tožnika na razlago besede "obsoditi" po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je po povedanem povsem brezpredmetno. Tožnikov ugovor ni utemeljen in ga je zato treba zavrniti.

13Zaključno se sodišče opredeljuje še do obstoja pravnega interesa za vloženo tožbo, ki predstavlja procesno predpostavko za vsebinsko odločanje o tožbi in na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (6. točka prvega odstavka in drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Namreč, iz sklepa prvostopenjskega organa izhaja, da je bila veljavnost preklicane lovske izkaznice do 31. 12. 2017, da veljajo pravni učinki preklica le za čas veljavnosti lovske izkaznice in da podaljšanje veljavnosti lovske izkaznice ni bilo predmet postopka.

14Z dopisom I U 1349/2017-13 z dne 29. 3. 2018 je sodišče pozvalo tožnika, naj pojasni, ali in v čem ima glede na zgoraj navedeno še vedno pravni interes za vloženo tožbo v zadevnem upravnem sporu.

15Tožnik je na navedeni dopis sodišča odgovoril, da pravnega interesa nima, če ni zadržkov za podaljšanje veljavnosti lovske izkaznice, katere veljavnost je prenehala z dnem 31. 12. 2017 in jo bo lahko potrdil v letu 2018 ter posledično izvajal samostojni lov. Če pa temu ne bo tako, je navedel, da vztraja pri tožbi.

16Ker s takšnim odgovorom tožnik sodišču ni odgovoril, ali in v čem ima še vedno pravni interes za vloženo tožbo, saj ni navedel nobenih dodatnih okoliščin oziroma ni podal nobenih dodatnih pojasnil, sodišče njegovega odgovora ni moglo upoštevati in ga iz tega razloga tudi ni vročilo v vednost (in morebitno izjavo) toženki. Ob upoštevanju vseh podatkov iz upravnega spisa in glede na tožbeni zahtevek (predlagana odprava izpodbijanega sklepa brez vrnitve zadeve prvostopenjskemu organu v ponoven postopek) je sodišče presodilo, da je pravni interes tožnika za vloženo tožbo (še) izkazan, saj v spisni dokumentaciji ni konkretnih podatkov, ki bi dajali podlago za sklep, da bi ta odpadel, torej da si tožnik, če bi s tožbo uspel, ne bi mogel v nobenem primeru izboljšati svojega pravnega položaja.

17Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, naj opravi glavno obravnavo, saj je odločitev lahko sprejelo že na podlagi navedb strank in podatkov iz spisne dokumentacije. Dejansko stanje v zadevi ni bilo sporno. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je sodišče odločilo na seji.

18Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

19Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki med drugim določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

¹ Zato stranka, katere pritožba je bila zavrnjena, s tožbo lahko izpodbija akt prvostopenjskega organa.