77. člen ZDLov-1
(1)Z globo od 6.300 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik: 1. ki ne pridobi soglasja Zavoda za posege, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi (tretji odstavek 30. člena); 2. ki gradi ceste ali vlake preko rastišč, gnezdišč, območij brlogov, zimovališč ali pasišč divjadi (tretji odstavek 31. člena); 3. ki uporablja fitosanitarna sredstva v nasprotju s predpisi o njihovi uporabi (drugi odstavek 32. člena); 4. ki ne uredi izhodov za divjad pri odprtih, s strmimi stenami obdanih vodnih zajetjih ali vodnih koritih (peti odstavek 33. člena); 5. ki pri gradnji z ograjo zavarovanih prometnic ne zagotovi prehodov za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi divjadi (prvi odstavek 34. člena); 6. ki potrdi ali izda gradbeno dovoljenje za gradnjo prometnic, dokler niso zagotovljene strokovne rešitve prehodov divjadi (drugi odstavek 34. člena); 7. ki vznemirja divjad v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo zalezuje v neugodnih vremenskih razmerah (prvi odstavek 35. člena); 8. ki ne izvaja ponovnega naseljevanja domorodnih vrst divjadi ter naseljevanja in doseljevanja domorodnih ali tujerodnih vrst divjadi na osnovi načrtov lovsko upravljavskih območij v skladu s predpisi s področja veterinarstva in ohranjanja narave (40. člen); 9. ki izvede neutemeljen izredni poseg v populacijo ali o tem ne obvesti lovskega inšpektorja (četrti odstavek 42. člena); 10. ki pri lovu ogroža življenje ali zdravje ljudi (prva alinea prvega odstavka 43. člena); 11. ki pri lovu divjad pretirano vznemirja ali jo izpostavlja nepotrebnemu trpljenju, uporablja na tekmovanjih ali vajah v streljanju za tarčo žive živali ali uporablja pri učenju lovskega psa živo žival tako, da je med njima mogoč neposreden stik in lahko drug drugega poškodujeta (druga alinea prvega odstavka 43. člena, 21. in 22. točka prvega odstavka 44. člena); 12. ki pri lovu lastniku zemljišča povzroči škodo ali brez pisnega dovoljenja lastnika oziroma upravljavca lovi na ograjenih nelovnih površinah (tretja alinea prvega odstavka 43. člena in 5. točka prvega odstavka 44. člena); 13. ki lovi divjad z orožjem, ki ga ni dovoljeno uporabljati za lov ali krši predpise o vrsti lovskega orožja in minimalni moči izstrelkov, s katerimi je dovoljeno odstreljevati posamezne vrste divjadi (drugi odstavek 43. člena in 9., 10., 11., 12. in 13. točka prvega odstavka 44. člena); 14. ki ne poišče ranjene ali zastreljene divjadi s psom krvoslednikom v skladu s predpisom ministra ali pri lovu na malo poljsko divjad ne uporablja vsaj enega lovskega psa (drugi in četrti odstavek 43. člena); 15. ki lovi prosto živeče sesalce in ptice, ki se ne lovijo oziroma niso divjad ali lovi divjad izven lovne dobe, razen izjem iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona (1. točka prvega odstavka 44. člena); 16. ki lovi na površinah, izločenih iz lovne površine lovišča, ali če uporablja lovsko orožje na skupinskih lovih bližje kot 50 m od naselij in zaselkov (2. in 3. točka prvega odstavka 44. člena); 17. ki nastavlja divjadi strupene vabe (6. točka prvega odstavka 44. člena); 18. ki lovi živo divjad v lovke s sredstvi za omamljanje ali na druge načine brez dovoljenja ministra oziroma nastavlja divjadi, razen izjem iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, kakršnekoli pasti, zanke, mreže ali limanice (7. točka prvega odstavka 44. člena); 19. ki uporablja pri lovu na divjad umetne vire svetlobe (8. točka prvega odstavka 44. člena); 20. ki uporablja pri lovu za vabljenje divjadi elektronske avdio pripomočke za posnemanje glasov divjadi, razen običajnih vabil in klicev ali če uporablja za vabo žive vabnike (14. in 15. točka prvega odstavka 44. člena); 21. ki lovi divjad iz motornih ali zračnih vozil, železnic, žičnic ali motornih čolnov in drugih prevoznih sredstev (16. točka prvega odstavka 44. člena); 22. ki lovi divjad, razen divjega prašiča, zveri ter polha, ponoči (17. točka prvega odstavka 44. člena); 23. ki lovi divjad v primerih, ko je snežna odeja višja kot 40 cm ali poledenela (18. točka prvega odstavka 44. člena); 24. ki lovi divjad ob poplavah (19. točka prvega odstavka 44. člena); 25. ki strelja v gnezda (23. točka prvega odstavka 44. člena); 26. ki uporablja pasti stopalke in pasti, ki ne omogočajo selektivnega lova (24. točka prvega odstavka 44. člena); 27. ki odvzete parkljaste divjadi ustrezno ne označi, preden jo prenaša ali prevaža z mesta odvzema ali katerega pooblaščena oseba iz prvega odstavka 45. člena tega zakona na mestu za prevzem divjadi iz prvega odstavka 46. člena tega zakona ne preveri označitve (prvi in peti odstavek 45. člena); 28. ki izkoži uplenjeno veliko zver, preden si jo ogleda pooblaščeni predstavnik zavoda, ali ki o uplenitvi pravočasno v roku ne obvesti območnega združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom (šesti odstavek 45. člena); 29. katere pooblaščeni predstavnik si ne ogleda najdene poginule divjadi ali velike zveri ali ne poskuša ugotoviti vzroka smrti (osmi odstavek 45. člena); 30. ki odstreljene parkljaste divjadi ne dostavi na registrirano mesto za prevzem divjadi (prvi odstavek 46. člena); 31. ki se dotika, prenaša ali prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi ali razdira gnezda oziroma pobira jajca pernate divjadi (prvi odstavek 48. člena); 32. ki ne javi upravljavcu najdbe onemogle ali poškodovane divjadi, ogroženega mladiča ali gnezda (drugi odstavek 48. člena); 33. ki brez dovoljenja zadržuje divjad v ujetništvu (prvi odstavek 49. člena); 34. ki lovi ali dovoli lov lovskim gostom brez dovolilnice ali lovske izkaznice (prvi ali tretji odstavek 60. člena ter prvi odstavek 63. člena); 35. ki ne zagotavlja strokovnega spremstva v skladu s prvim ali sedmim odstavkom 60. člena tega zakona; 36. ki na zahtevo policije, lovskih čuvajev ali lovske inšpekcije ne omogoči vpogleda v veljavno dovolilnico za lovske goste (tretji odstavek 63.a člena); 37. ki ne vodi ali upravlja evidence izdanih dovolilnic za lovske goste (peti odstavek 63.a člena); 38. ki ne zagotovi nadzora z organiziranjem lovskočuvajske službe (prvi odstavek 70. člena) ali ne opravlja nalog lovskočuvajske službe v skladu z drugim odstavkom 70. člena tega zakona.
(2)Z globo od 600 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3)Z globo od 400 do 2.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
- VSL Sodba VII Kp 6469/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Lov kot zakonski znak kaznivega dejanja obsega različne aktivnosti, katerih cilj je, da se žival ubije, rani ali ulovi. Lovljenje pri tem ni samostojna alternativna dispozicija, s katero bi bilo mogoče dokončati kaznivo dejanje, temveč je obligatorno vezana na eno od preostalih treh alternativnih dispozicij: ubije, rabi ali ujame. Lovljenje samo, pri katerem posledica ne nastane - torej divjad ni ubita, ranjena ali ujeta, ne zadostuje za dokončanje kaznivega dejanja po prvem odstavku 342. člena KZ-1. Sam lov brez dovoljenja lahko predstavlja prekršek po ZDLov-1.
- VSK Sodba II Kp 16808/2019Višje sodišče v Kopru · 2020
Dejstvo je, da je bila srna najdena in živa, čeprav povožena in poškodovana, na cesti v naselju (na nelovni površini) in jo je obdolženka skupaj z neznanim sostorilcem odnesla in si jo prilastila. Taka pravilno ugotovljena pravno odločilna dejstva pa niso opora zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženka storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Po prvem odstavku 2. člena ZDlov-1 je divjad prosto živeč sesalec, ki se lovi, kar pomeni, da je srna tudi divjad. 48. člena ZDlov-1 (najdba žive divjadi) določa, da je prepovedano (med drugim) prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi. Ravnanje v nasprotju s prej navedeno prepovedjo je prekršek po 27. točki 77. člena ZDlov-1, saj ta predpisuje, da se z globo od 420,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki si (med drugim) prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi in s tem ravna v nasprotju s prvim odstavkom 48. člena ZDlov-1. Na podlagi dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako izhaja, da je obdolženka storila dejanje, ki ima znake prekrška in ne kaznivo dejanje tatvine kot ji je očital obtožni predlog in kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
- VSC Sodba Cp 66/2019Višje sodišče v Celju · 2019
Kršitev določb 251. do 254. člena ZPP, ki vsebujejo pravila dokazovanja z izvedencem in pravila postopanja v primeru nejasnosti, pomanjkljivosti in nasprotij v samem izvedenskem mnenju predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, na katero se tožnica v pritožbi ne more uspešno sklicevati. Iz določbe 286. b člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica o tem, da sodišče prve stopnje zatrjevanih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja oziroma cenitve izvedenca po njegovem ustnem zaslišanju ne bo še dodatno odpravljalo in da tudi ne bo določilo novega izvedenca, obveščena že na naroku za glavno obravnavo dne 11. 10. 2018, ko je takšen predlog tožnice sodišče prve stopnje zavrnilo kot nepotreben, bi morala tožnica najkasneje na tem naroku tudi uveljavljati zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ne gre za kršitev, na katero mora sodišče pazi
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 24. 2. 2026 · trenutno
- 18. 4. 2025 – 23. 2. 2026
- 26. 2. 2008 – 17. 4. 2025
- 25. 12. 2005 – 25. 2. 2008 ~
- 12. 5. 2004 – 24. 12. 2005
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 1. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba VII Kp 6469/2020Višje sodišče v Ljubljani · 9. 1. 2025besedilo 2008–2025
Lov kot zakonski znak kaznivega dejanja obsega različne aktivnosti, katerih cilj je, da se žival ubije, rani ali ulovi. Lovljenje pri tem ni samostojna alternativna dispozicija, s katero bi bilo mogoče dokončati kaznivo dejanje, temveč je obligatorno vezana na eno od preostalih treh alternativnih dispozicij: ubije, rabi ali ujame. Lovljenje samo, pri katerem posledica ne nastane - torej divjad ni ubita, ranjena ali ujeta, ne zadostuje za dokončanje kaznivega dejanja po prvem odstavku 342. člena KZ-1. Sam lov brez dovoljenja lahko predstavlja prekršek po ZDLov-1.
- VSK Sodba II Kp 16808/2019Višje sodišče v Kopru · 20. 8. 2020besedilo 2008–2025
Dejstvo je, da je bila srna najdena in živa, čeprav povožena in poškodovana, na cesti v naselju (na nelovni površini) in jo je obdolženka skupaj z neznanim sostorilcem odnesla in si jo prilastila. Taka pravilno ugotovljena pravno odločilna dejstva pa niso opora zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženka storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Po prvem odstavku 2. člena ZDlov-1 je divjad prosto živeč sesalec, ki se lovi, kar pomeni, da je srna tudi divjad. 48. člena ZDlov-1 (najdba žive divjadi) določa, da je prepovedano (med drugim) prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi. Ravnanje v nasprotju s prej navedeno prepovedjo je prekršek po 27. točki 77. člena ZDlov-1, saj ta predpisuje, da se z globo od 420,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki si (med drugim) prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi in s tem ravna v nasprotju s prvim odstavkom 48. člena ZDlov-1. Na podlagi dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako izhaja, da je obdolženka storila dejanje, ki ima znake prekrška in ne kaznivo dejanje tatvine kot ji je očital obtožni predlog in kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
- VSC Sodba Cp 66/2019Višje sodišče v Celju · 13. 6. 2019besedilo 2008–2025
Kršitev določb 251. do 254. člena ZPP, ki vsebujejo pravila dokazovanja z izvedencem in pravila postopanja v primeru nejasnosti, pomanjkljivosti in nasprotij v samem izvedenskem mnenju predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, na katero se tožnica v pritožbi ne more uspešno sklicevati. Iz določbe 286. b člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica o tem, da sodišče prve stopnje zatrjevanih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja oziroma cenitve izvedenca po njegovem ustnem zaslišanju ne bo še dodatno odpravljalo in da tudi ne bo določilo novega izvedenca, obveščena že na naroku za glavno obravnavo dne 11. 10. 2018, ko je takšen predlog tožnice sodišče prve stopnje zavrnilo kot nepotreben, bi morala tožnica najkasneje na tem naroku tudi uveljavljati zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ne gre za kršitev, na katero mora sodišče pazi
- UPRS Sodba III U 249/2017-11Upravno sodišče RS · 11. 12. 2018besedilo 2008–2025
Po določbi 63. člena ZDLov-1 je preklic veljavnosti lovske izkaznice posledica pravnomočne odločitve prekrškovnega organa. Glede na to, da je bil tožnik nesporno pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek po 11. točki prvega odstavka 77. člena ZDLov-1, sodišče meni, da je toženka svojo odločitev pravilno sprejela v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
- VSL sodba I Cp 1852/2014Višje sodišče v Ljubljani · 10. 9. 2014besedilo 2008–2025
Prav zato, ker sodišče samo ne odloča o sprejemu v članstvo, ampak zgolj presoja pravilnost in zakonitost odločitve o zavrnitvi sprejema, je za takšno presojo relevantno, kakšni so bili pogoji in ali sta jih tožnika izpolnjevala ob vložitvi njune prošnje oziroma v času, ko je toženka odločala o sprejemu tožnikov v članstvo.
- VSL sodba I Cp 510/2013Višje sodišče v Ljubljani · 19. 12. 2013besedilo 2008–2025
Tudi v disciplinskem postopku je treba v primeru, ko o kršitvi ne obstajajo zadostni dokazi oziroma ko na podlagi razpoložljivih dokazov ni mogoče doseči potrebnega dokaznega standarda, šteti, da očitane kršitve niso bile storjene. Gre za odraz načela materialne resnice. V skladu z načelom materialne resnice mora biti sodišče o vseh dejstvih, na katera opira svojo odločitev, prepričano. O tem, katera dejstva šteje za dokazana, pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka. Gradnja preže v nasprotju z načrti lovsko upravljavskih območij tako ne more predstavljati hujše kršitve, za katero se izreče izključitev iz lovske družine. Posledično gre (kvečjemu) za lažjo kršitev, za katero je predvidena blažja sankcija.
- VSL sklep I Cp 822/2013Višje sodišče v Ljubljani · 13. 11. 2013besedilo 2008–2025
Ko je sodišče prve stopnje samo odločilo, da tožnika zdaj tako ali drugače nista več upravičena do sprejema v toženkino članstvo, do izdaje njene lovske članske izkaznice in do priznanja članskih pravic, je toženki odvzelo njeno pristojnost oziroma poseglo v avtonomijo njenega odločanja, ki ji jo zagotavlja ZDru.