iuris
§ zakonZakon o divjadi in lovstvu · ZDLov-1 · velja od 20. 5. 2004

21. člen ZDLov-1

(naloge lovskih organizacij)

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 9. 2. 2021Vse odločbe ↓
  • VSL Sklep IV Ip 22/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021

    Regulacijska oziroma ureditvena začasna odredba je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojmov „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda. S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval zadržanje učinkovanja začasnega ukrepa starešine (prepoved lova na vso divjad) do pravnomočnega zaključka disciplinskega postopka. Namen predlagane začasne odredbe je nedvomno začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, na način, da se pravno razmerje začasno vrne v stanje, kot je bilo pred izdajo ukrepa prepovedi izvajanja lova. Upnik je s svojimi navedbami ponudil zadostno trditveno podlago glede pogoja obstoja terjatve oziroma protipravnosti dolžnikovega ravnanja v postopku izrekanja začasnega ukrepa prepovedi lova ter posledičnega

  • VSRS Sklep II Ips 125/2018Vrhovno sodišče RS · 2019

    Ker je odgovor na v zahtevi zastavljeno vprašanje jasen, je Vrhovno sodišče zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 367.a člena ZPP zahtevo zavrglo.

  • VSRS sodba II Ips 70/2014Vrhovno sodišče RS · 2014

    Glede na ugotovljeno dejansko stanje, predvsem glede na ugotovitev, da druga toženka ni storila ničesar, kar bi preprečilo prehod divjadi čez javno cesto, kljub dejstvu, da je na obravnavanem odseku šlo za stalne ali pogoste prehode divjadi čez cesto, sta nižji sodišči pravilno zaključili, da je druga toženka kot upravljalka lovišča, na območju katerega je prišlo do prometne nesreče, zaradi opustitve vsakršnih ukrepov za preprečitev škode od divjadi na javni cesti (6. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1) prvi tožnici odgovorna za nastalo škodo (četrti odstavek 54. člena ZDLov-1 in prvi odstavek 131. člena OZ v zvezi z 51. členom ZDLov-1).

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 19. 2. 2026
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 24. 2. 2026 · trenutno
  2. 18. 4. 2025 – 23. 2. 2026
  3. 26. 2. 2008 – 17. 4. 2025
  4. 12. 5. 2004 – 25. 2. 2008

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 4Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 2. 2021
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VSL Sklep IV Ip 22/2021
    Višje sodišče v Ljubljani · 9. 2. 2021besedilo 2008–2025

    Regulacijska oziroma ureditvena začasna odredba je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojmov „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda. S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval zadržanje učinkovanja začasnega ukrepa starešine (prepoved lova na vso divjad) do pravnomočnega zaključka disciplinskega postopka. Namen predlagane začasne odredbe je nedvomno začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, na način, da se pravno razmerje začasno vrne v stanje, kot je bilo pred izdajo ukrepa prepovedi izvajanja lova. Upnik je s svojimi navedbami ponudil zadostno trditveno podlago glede pogoja obstoja terjatve oziroma protipravnosti dolžnikovega ravnanja v postopku izrekanja začasnega ukrepa prepovedi lova ter posledičnega

  • VSRS Sklep II Ips 125/2018
    Vrhovno sodišče RS · 6. 6. 2019besedilo 2008–2025

    Ker je odgovor na v zahtevi zastavljeno vprašanje jasen, je Vrhovno sodišče zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 367.a člena ZPP zahtevo zavrglo.

  • VSRS sodba II Ips 70/2014
    Vrhovno sodišče RS · 25. 9. 2014besedilo 2008–2025

    Glede na ugotovljeno dejansko stanje, predvsem glede na ugotovitev, da druga toženka ni storila ničesar, kar bi preprečilo prehod divjadi čez javno cesto, kljub dejstvu, da je na obravnavanem odseku šlo za stalne ali pogoste prehode divjadi čez cesto, sta nižji sodišči pravilno zaključili, da je druga toženka kot upravljalka lovišča, na območju katerega je prišlo do prometne nesreče, zaradi opustitve vsakršnih ukrepov za preprečitev škode od divjadi na javni cesti (6. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1) prvi tožnici odgovorna za nastalo škodo (četrti odstavek 54. člena ZDLov-1 in prvi odstavek 131. člena OZ v zvezi z 51. členom ZDLov-1).

  • UPRS sodba II U 199/2009
    Upravno sodišče RS · 10. 11. 2010besedilo 2008–2025

    Ob ugotovitvi, da lovska inšpekcija zoper dosedanjega upravljavca lovišča ni sprožila inšpekcijskega postopka zaradi kršitve nalog upravljavca, iz splošnih očitkov tožnice o manjšem odstrelu jelenjadi ter velikem številu prijavljenih škod, ni mogoče sklepati, da navedena lovska družina ni strokovno upravljala z loviščem. Za ugotavljanje strokovnosti upravljanja z loviščem je namreč pristojna prav lovska inšpekcija.