21. člen ZDLov-1
(naloge lovskih organizacij)
(1)Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom opravljajo pod pogoji javne službe naslednje naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo: 1. izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad; 2. izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi; 3. sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled; 4. vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi; 5. zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa; 6. izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi; 7. ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi; 8. zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč; 9. skrb za usposabljanje lovcev; 10. komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo; 11. izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba; 12. sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom; 13. izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno; 14. izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave; 15. poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, ki ga določa ta zakon.
(2)Upravljavci v loviščih s posebnim namenom poleg nalog iz prvega odstavka tega člena opravljajo pod pogoji javne službe še naslednje naloge: 1. podajanje predlogov in sodelovanje pri izpopolnjevanju novih metod monitoringa in oblikovanju načinov sonaravnega upravljanja z divjadjo; 2. zagotavljanje praktičnega usposabljanja s področja upravljanja populacij divjadi in lovstva; 3. ponovno naseljevanje iztrebljenih ter dodajanje redkih in ogroženih avtohtonih vrst divjadi ter vzpostavljanje primernega življenjskega okolja zanje; 4. sodelovanje pri podajanju predlogov raziskovalnih nalog in znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom; 5. sodelovanje pri izdelavi strokovnih podlag za oblikovanje zavarovanih območij; 6. izdajanje dovolilnic za lovske goste za lov v loviščih s posebnim namenom; 7. izvajanje izrednega odstrela ali odlova na nelovnih površinah; 8. druge naloge s področja varstva narave, ki jih določi Vlada v skladu z zakonom.
(3)Lovska zveza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza) opravlja naslednje naloge v javnem interesu: 1. organiziranje izpitov za lovce in lovske čuvaje na podlagi skupno pripravljenih programov z Zavodom in pedagoškimi ustanovami; 2. usposabljanje in naravovarstveno osveščanje lovcev ter komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo; 3. izdajanje strokovne literature s področja divjadi in lovstva; 4. skrb za razvoj lovske kinologije; 5. sodelovanje pri znanstveno – raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom; 6. izdaja lovskih izkaznic; 7. izdajanje dovolilnic za lovske goste v loviščih; 8. ocenjevanje trofej divjadi; 9. opravljanje drugih nalog javnega interesa s področja varstva narave, divjadi in lovstva, ki jih določi zakon.
(4)Območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom v sodelovanju z Zavodom opravljajo v javnem interesu letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti izvedenega načrta odvzema divjadi.
(5)Območne zveze lovskih družin v javnem interesu nudijo pomoč Zvezi pri izvedbi usposabljanj lovcev za opravljanje lovskih izpitov in upravljavcem lovišč pri ocenjevanju škod od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah.
- VSL Sklep IV Ip 22/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Regulacijska oziroma ureditvena začasna odredba je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojmov „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda. S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval zadržanje učinkovanja začasnega ukrepa starešine (prepoved lova na vso divjad) do pravnomočnega zaključka disciplinskega postopka. Namen predlagane začasne odredbe je nedvomno začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, na način, da se pravno razmerje začasno vrne v stanje, kot je bilo pred izdajo ukrepa prepovedi izvajanja lova. Upnik je s svojimi navedbami ponudil zadostno trditveno podlago glede pogoja obstoja terjatve oziroma protipravnosti dolžnikovega ravnanja v postopku izrekanja začasnega ukrepa prepovedi lova ter posledičnega
- VSRS Sklep II Ips 125/2018Vrhovno sodišče RS · 2019
Ker je odgovor na v zahtevi zastavljeno vprašanje jasen, je Vrhovno sodišče zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 367.a člena ZPP zahtevo zavrglo.
- VSRS sodba II Ips 70/2014Vrhovno sodišče RS · 2014
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, predvsem glede na ugotovitev, da druga toženka ni storila ničesar, kar bi preprečilo prehod divjadi čez javno cesto, kljub dejstvu, da je na obravnavanem odseku šlo za stalne ali pogoste prehode divjadi čez cesto, sta nižji sodišči pravilno zaključili, da je druga toženka kot upravljalka lovišča, na območju katerega je prišlo do prometne nesreče, zaradi opustitve vsakršnih ukrepov za preprečitev škode od divjadi na javni cesti (6. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1) prvi tožnici odgovorna za nastalo škodo (četrti odstavek 54. člena ZDLov-1 in prvi odstavek 131. člena OZ v zvezi z 51. členom ZDLov-1).
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 24. 2. 2026 · trenutno
- 18. 4. 2025 – 23. 2. 2026
- 26. 2. 2008 – 17. 4. 2025
- 12. 5. 2004 – 25. 2. 2008
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 2. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep IV Ip 22/2021Višje sodišče v Ljubljani · 9. 2. 2021besedilo 2008–2025
Regulacijska oziroma ureditvena začasna odredba je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja (in ne v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, kot pri zavarovalnih začasnih odredbah), kar ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojmov „grozeče nasilje“ in „nenadomestljiva (težko nadomestljiva) škoda. S predlogom za izdajo začasne odredbe je upnik zahteval zadržanje učinkovanja začasnega ukrepa starešine (prepoved lova na vso divjad) do pravnomočnega zaključka disciplinskega postopka. Namen predlagane začasne odredbe je nedvomno začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, na način, da se pravno razmerje začasno vrne v stanje, kot je bilo pred izdajo ukrepa prepovedi izvajanja lova. Upnik je s svojimi navedbami ponudil zadostno trditveno podlago glede pogoja obstoja terjatve oziroma protipravnosti dolžnikovega ravnanja v postopku izrekanja začasnega ukrepa prepovedi lova ter posledičnega
- VSRS Sklep II Ips 125/2018Vrhovno sodišče RS · 6. 6. 2019besedilo 2008–2025
Ker je odgovor na v zahtevi zastavljeno vprašanje jasen, je Vrhovno sodišče zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 367.a člena ZPP zahtevo zavrglo.
- VSRS sodba II Ips 70/2014Vrhovno sodišče RS · 25. 9. 2014besedilo 2008–2025
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, predvsem glede na ugotovitev, da druga toženka ni storila ničesar, kar bi preprečilo prehod divjadi čez javno cesto, kljub dejstvu, da je na obravnavanem odseku šlo za stalne ali pogoste prehode divjadi čez cesto, sta nižji sodišči pravilno zaključili, da je druga toženka kot upravljalka lovišča, na območju katerega je prišlo do prometne nesreče, zaradi opustitve vsakršnih ukrepov za preprečitev škode od divjadi na javni cesti (6. točka prvega odstavka 21. člena ZDLov-1) prvi tožnici odgovorna za nastalo škodo (četrti odstavek 54. člena ZDLov-1 in prvi odstavek 131. člena OZ v zvezi z 51. členom ZDLov-1).
- UPRS sodba II U 199/2009Upravno sodišče RS · 10. 11. 2010besedilo 2008–2025
Ob ugotovitvi, da lovska inšpekcija zoper dosedanjega upravljavca lovišča ni sprožila inšpekcijskega postopka zaradi kršitve nalog upravljavca, iz splošnih očitkov tožnice o manjšem odstrelu jelenjadi ter velikem številu prijavljenih škod, ni mogoče sklepati, da navedena lovska družina ni strokovno upravljala z loviščem. Za ugotavljanje strokovnosti upravljanja z loviščem je namreč pristojna prav lovska inšpekcija.