VSC Sodba Cpg 53/2018

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba glede II. in IV. točke izreka spremeni tako, da izrek sodbe v tem delu glasi: I. Tožbeni zahtevek, ki glasi: ″Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 18.564,92 EUR v roku 15 dni, se zavrne. II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.067,64 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njegovo izpolnitev dalje do plačila, vse pod izvršbo.″

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 995,37 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (in sklepom) I Pg 1000/2015 z dne 17. 11. 2017 izreklo: ″SKLENILO: I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12. 11. 2015, opr. št. VL 136554/2015 se v celoti razveljavi. RAZSODILO: II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 18.564,92 EUR, ob sočasni izročitvi tožeče stranke družbi I. d.o.o. - v stečaju bančno garancijo v skladu z 10. členom koop. pogodbe št. 9001/13-10 z dne 26.6.2013 in koop. pogodbe št. 9001/13-15 z dne 23. 9. 2013, v roku 15 dni. III. Zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 18.564,92 EUR od 23. 8. 2015 dalje do plačila se zavrne. IV. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 1.465,43 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.″

2Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da je tožeča stranka dne 26. 6. 2013 s toženo stranko in družbo I. d.o.o. sklenila tripartitni Dogovor o poplačilu (priloga A2), s katerim se je tožena stranka zavezala, da bo na podlagi potrjenih mesečnih situacij izstavljenih s strani tožeče stranke za opravljena dela izvajala plačila tožeči stranki v skladu z valuto iz osnovne pogodbe sklenjene med V. d.o.o. in I. d.o.o. (2. člen Dogovora o poplačilu v nadaljevanju Dogovor); (-) da ni sporno med pravdnima strankama, da je bil Dogovor sklenjen na podlagi Kooperacijske pogodbe št. 9001/13-10 z dne 26. 6. 2013 za izvedbo del na objektu P. (priloga Al), pri čemer je bil naročnik po kooperacijski pogodbi I. d.o.o., izvajalec pa V. d.o.o., sedaj tožeča stranka; (-) da ni sporno med pravdnima strankama, da je tožeča stranka dne 23. 9. 2013 s toženo stranko in družbo I. d.o.o., sklenila še en dogovor o poplačilu (priloga A4), s katerim se je tožena stranka prav tako zavezala, da bo na podlagi potrjenih mesečnih situacij izstavljenih s strani tožeče stranke za opravljena dela izvajala plačila tožeči stranki v skladu z valuto iz osnovne pogodbe, sklenjene med V. d.o.o. in I. d.o.o. (2. člen dogovora o poplačilu v prilogi A4) in da je Dogovor o poplačilu (priloga A4) bil sklenjen na podlagi Kooperacijske pogodbe št. 9001/13-15 z dne 23. 9. 2013 za izvedbo del na objektu P. (priloga A3), pri čemer je bil naročnik po koop. pogodbi v prilogi A3 I. d.o.o., izvajalec pa V. d.o.o.; (-) da iz obeh sklenjenih dogovorov o poplačilu v prilogi A2 in A4 nedvomno izhaja, da se je tožena stranka (kot glavni izvajalec del na objektu P. preko katerega potekajo vsa plačila, kar določa 2. alineja 1. člena dogovora v prilogi A2 in A4), zavezala, da bo izvršila plačila za opravljena dela neposredno tožeči stranki skladno z valuto iz osnovne pogodbe, sklenjene med tožečo stranko in družbo I. d.o.o. (2. člen A2 in A4), da iz 3. člena dogovorov (v prilogi A2 in A4) še izhaja, da se je tožena stranka zavezala, da bo redno izvajala plačila na podlagi potrjenih mesečnih situacij s strani nadzora na račun izvajalca V. d.o.o., torej tožeče stranke in je tožena stranka s podpisom obeh dogovorov o plačilu (v prilogi A2 in A4) nase prevzela plačilo terjatve za opravljena dela po kooperacijskih pogodbah v prilogi Al in A3 sklenjenih med tožečo stranko (izvajalec) in I. d.o.o. kot naročnikom; (-) da tožeča stranka v tem postopku vtožuje 10 % zadržanih sredstev celotne pogodbene vrednosti, kar znaša 18.564,92 EUR; (-) da je sprostitev zadržanih sredstev vezana na izročitev bančne garancije za dobro izvedbo del in odpravo napak v garancijski dobi, ki jo mora tožeča stranka izročiti svojemu naročniku I. d.o.o. ki je po sklepu Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu St 4949/2015 z dne 23.10.2015 v stečajnem postopku; (-) da iz 2. člena dogovora v prilogi A2 in A4 izhaja, da so stranke dogovorile, da bodo plačila za opravljena dela po potrjenih mesečnih situacijah, izstavljenih s strani tožeče stranke potekala direktno s strani tožene stranke v skladu z valuto iz osnovne pogodbe sklenjene med tožečo stranko in družbo I. d.o.o. in se Dogovora o poplačilu vežeta na obe kooperacijski pogodbi v prilogi A1 in A3, s tem da so podlaga za poplačilo potrjene mesečne situacije s strani nadzora na račun tožeče strank; (-) da iz sklenjenih korporacijskih pogodb v prilogi A1 in A3 iz 6. člena med drugim izhaja, da je izvajalec (tožeča stranka) dolžna naročniku družbi I. d.o.o. omogočiti stalen nadzor nad izvajanjem del in kontrolo nad količino ter kakovostjo uporabljenega material, pooblaščeni predstavnik naročnika po obeh kooperacijskih pogodbah je D. J., pooblaščenec izvajalca pa je A. S. in D. B., iz izpovedi zaslišane priče T. Č. sicer izhaja, da je bila na navedenem gradbišču družba P. določena kot odgovorni nadzornik in je skladno z zakonom imenovala pooblaščene nadzornike, vendar pa iz njene izpovedi izhaja, da ni potrjevala situacij niti družbi I. d.o.o., niti tožeči stranki, niti v dogovoru o poplačilu (v prilogi A2 in A4), niti v kooperacijskih pogodbah ni določena T. Č. oziroma družba P. d.o.o. kot tisti nadzor, ki bi tožeči stranki moral potrjevati mesečne začasne situacije, da bi jih tožena stranka plačala in tako ugovor tožene stranke, da je sprejela obveznost plačila pogojne terjatve, sklenjene pod odložnim pogojem, ki se bo izpolnil šele, ko bo tožeča stranka izstavila mesečne situacije, potrjene s strani nadzora družbe P. d.o.o., ni utemeljen; (-) ni sporno, da je tožeča stranka predložila toženi stranki v plačilo potrjeno 4. začasno situacijo in končno situacijo (v prilogi A5 in A6), potrjeni s strani naročnika družbe I. d.o.o., vendar je plačilo tožena stranka zavrnila (priloga A7); (-) da je tožeča stranka vsa pogodbeno prevzeta dela (po pogodbi v prilogi A1 in A3) na objektu izvršila, med pogodbenima strankama (I. d.o.o. in tožečo stranko) pa je bil opravljen tudi končni obračun, kar je razvidno iz priloge A 12 in za navedeni objekt je dne 28. 8. 2015 izdano uporabno dovoljenje št. 351-178/2015-1205, ki je postalo pravnomočno dne 31. 8. 2015 in je objekt nesporno v uporabi; (-) da iz priloge A8 izhaja, da znaša 10% zadržanih sredstev po pogodbi št. 9001/13-10 v višini 8.780,20 EUR in 10% zadržanih sredstev po pogodbi št. 9001/13-15 v višini 9.784,72 EUR, skupno po obeh pogodbah v prilogi Al in A3 torej znašajo zadržana sredstva 18.564,92 EUR; (-) da je sprostitev 10 % zadržanih sredstev vezana na izročitev bančne garancije za dobro izvedbo del in odpravo napak v garancijski dobi, ki je tožeča stranka nesporno še ni predložila; (-) da je po 10. členu kooperacijske pogodbe št. 9001/13-15 in kooperacijske pogodbe št. 9001/13-10 v prilogi Al in A3, pred izplačilom zadnjih 10 % pogodbene vrednosti izvajalec dolžan naročniku izročiti garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v obliki bančne garancije v višini 10 % realizirane vrednosti za dobo garancije 3 leta od predaje objekta investitorju ter podaljšano za 90 dni in v kolikor izvajalec garancije ne dostavi, naročnik del brezobrestno zadrži 10 % vrednosti vseh pogodbenih del za vso dobo jamčevanja, prav tako če ni opravljen prevzem del; (-) da je šteti, da je bil navedeni objekt predan investitorju v uporabo najkasneje z izdajo uporabnega dovoljenja, torej z dnem 28. 8. 2015 in triletni garancijski rok podaljšan za 90 dni (10. člen pogodbe v prilogi Al in A3) tako še ni iztekel; (-) da iz 10. člena kooperacijskih pogodb v prilogi Al in A3 nedvomno izhaja, da je tožeča stranka kot izvajalec dolžna pred izplačilom zadnjih 10 %, ki so predmet tega zahtevka, izstaviti svojemu naročniku I. d.o.o.- sedaj v stečaju bančno garancijo v višini 18.564,92 EUR, iz zaslišanja stečajnega upravitelja družbe I. d.o.o. pa izhaja, da sam v začetku stečaja ni vedel, da se lahko izda bančna garancija tudi na stečajnega dolžnika in ker ocenjuje, da bo zaključil predmetni stečaj v prvi polovici leta 2018, se garancija v tem primeru lahko izroči organizaciji, ki je pooblaščena za hrambo dokumentov stečajnega dolžnika, ali pa se spremeni in prenese na drugega udeleženca in tako po stališču sodišča prve stopnje ni ovir, da tožeča stranka ne bi mogla izročiti bančne garancije v skladu z 10. členom pogodbe v prilogi Al in A3 svojemu naročniku družbi I. d.o.o. - v stečaju; (-) da z izročitvijo bančne garancije svojemu naročniku zapade terjatev tožeče stranke v plačilo, saj bo tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti v celoti izpolnila, ko bo družbi I. d.o.o. - v stečaju oziroma njenemu stečajnemu upravitelju izročila bančno garancijo v višini 10% realizirane vrednosti za dobo 3 let od predaje objekta investitorju podaljšano za 90 dni, kot izhaja iz pogodbe med tožečo stranko in družbo I. d.o.o. v prilogi Al in A3.

3Sodišče prve stopnje je po razveljavitvi sklepa o izvršbi ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za izplačilo zneska 18.564,92 EUR ob sočasni izpolnitvi tožeče stranke, da izroči stečajnemu dolžniku družbi I. d.o.o. - v stečaju bančno garancijo v skladu z 10. členom kooperacijske pogodbe v prilogi Al in A3, ker z izročitvijo bančne garancije zapade v plačilo 10% zadržanih sredstev po pogodbi v prilogi Al in A3, ki so predmet tega tožbenega zahtevka. Pojasnilo je, da tožeča stranka bančne garancije v skladu z 10. členom pogodbe v prilogi Al in A3, še ni dostavila naročniku I. d.o.o. - v stečaju, vendar iz izpovedi stečajnega upravitelja in zatrjevanj tožeče stranke izhaja, da je pripravljena izročiti bančno garancijo stečajnemu upravitelju, družbi I. d.o.o. - v stečaju, stečajni upravitelj pa je skladno z določili kooperantskih pogodb le to dolžan sprejeti. Tožena stranka z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti ni v zamudi, dokler tožeča stranka ne izroči bančne garancije (10. člen pogodbe v prilogi Al in A3), zato je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti sodišče zavrnilo kot neutemeljen.

4Zoper to sodbo glede prisodilnega dela je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tudi v prisodilnem delu stroškovno zavrne kot neutemeljen, podredno pa, da izpodbijano sodbo v prisodilnem delu razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločitev.

5Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

6Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna ter je predlagala pritožbenemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne.

7Tožeča stranka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

8Pritožba je utemeljena.

9Pritožba očita sodišču prve stopnje predvsem povsem zmotno ugotovljeno dejansko stanje, kateri nadzor je tisti, ki mora potrditi situacije tožeče stranke, da te zapadejo v plačilo in vztraja, da je to nadzor, dogovorjen v pogodbi, sklenjeni med glavnim izvajalcem, toženo stranko in naročnikom del I. d.o.o. ter Mestno občino ... .

10Pritožbeno sodišče zavrača te pritožbene očitke kot povsem neutemeljene, saj je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo, glede na jasna določila Kooperantskih pogodb in obeh Dogovorov, da je le nadzor, določen v teh pogodbah tisti, ki je moral potrditi situacije, ne pa glavni nadzor, ki pa tega, kot izhaja iz ugotovitve sodišča prve stopnje, tako ni delal, in ko so situacije bile potrjene po nadzoru, določenem v kooperantskih pogodbah, se je izpolnil pogoj za plačilo 90% vrednosti situacij.

11Drugačna pritožbena naziranja nimajo podlage v trditvah tožene stranke, ki pritožbena izvajanja utemeljuje na vlogah v zadevi I Pg 1001/2015 in pri tem spregleda, da je sodišče prve stopnje vloge iz te zadeve vpogledalo le v dokazne namene, ni pa jih smelo upoštevati kot trditve, saj takšnega predloga strank ni bilo (dokazni sklep na naroku dne 17. 11. 2017).

12Pritožba pa ima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačilo vtoževanega zneska, ki je 10% zadržnine od zneska vsakokratnih izstavljenih situacij na podlagi kooperantskih pogodb, saj drži pritožbeni očitek, da se ni izpolnil pogoj za sprostitev zadržnine, to pa je izročitev bančne garancije.

13Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je po 10. členu kooperacijske pogodbe št. 9001/13-15 in kooperacijske pogodbe št. 9001/13-10 v prilogi Al in A3 pred izplačilom zadnjih 10 % pogodbene vrednosti izvajalec dolžan naročniku izročiti garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v obliki bančne garancije v višini 10 % realizirane vrednosti za dobo garancije 3 leta od predaje objekta investitorju ter podaljšano za 90 dni in v kolikor izvajalec garancije ne dostavi, naročnik del brezobrestno zadrži 10 % vrednosti vseh pogodbenih del za vso dobo jamčevanja, prav tako če ni opravljen prevzem del in da glede na to, da je bil navedeni objekt predan investitorju v uporabo najkasneje z izdajo uporabnega dovoljenja, torej z dnem 28. 8. 2015, triletni garancijski rok podaljšan za 90 dni (10. člen pogodbe v prilogi Al in A3) tako še ni iztekel. Prav tako je samo ugotovilo, na kar utemeljeno opozarja pritožba, da tožeča stranka te pogodbene zaveze še ni izpolnila.

14Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožena stranka uveljavljala ugovor sočasne izpolnitve po 101. členu Obligacijskega zakonika ( v nadaljevanju OZ)¹, vendar pa za takšen ugovor v okoliščinah konkretnega primera ne more iti.

15Glede na vsebino Dogovor, kot sta sklenjena, ju je pravno kvalificirati kot prevzem dolga po 427. členu OZ², saj je tožeča stranka kot upnik sočasno podpisala pogodbo med starim dolžnikom in novim dolžnikom ter s tem privolila v prevzem dolga in takšno pogodbo je dopustno skleniti tudi za bodoče terjatve oziroma dolgove. V primeru prevzema dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je prost obveznosti, med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med dolžnikom in upnikom.³ Toda slednje ne pomeni, da vstopi v pogodbeno razmerje namesto prejšnje stranke⁴, saj je to možno le pri prenosu pogodbe po 122. členu OZ, ko postane prevzemnik imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe. Prevzemnik dolga ima po določbi 431. člena OZ res vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejšnjim dolžnikom in upnikom, toda ugovora sočasne izpolnitve ne more uveljavljati, ker ni vstopil v pogodbeno razmerje, ampak samo prevzel dolg. Vzajemna izpolnitev obveznosti je lahko uveljavljana samo med pogodbenima strankama.

16V okoliščinah konkretnega primera je tožena stranka utemeljeno uveljavljala, da tožeča stranka še ni izročila bančne garancije, to je ugovor iz osnovnega pravnega razmerja, katere stranka ni postala, tako da še ni nastopil pogoj, da bi zadržnina zapadla v plačilo, toda s tem ni uveljavljala ugovor sočasne izpolnitve, ki ga je mogoče uveljavljati samo med pogodbenima strankama.

17Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo ob upoštevanju ugovora sočasne izpolnitve, tako da je toženi stranki naložilo da plača vtoževano terjatev ob sočasni izročitvi bančne garancije s strani tožeče stranke I. d.o.o. - v stečaju.

18Ob pravilni uporabi materialnega prava in ob dejstvu, da do konca glavne obravnave⁵ še ni bil izpolnjen pogoj za sprostitev zadržnine in s tem njeno plačilo⁶, bi moralo sodišče prve stopnje, kot pravilno meni pritožba, tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrniti.

19Ker pravilna uporaba materialnega prava, kot ga je pojasnilo pritožbeno sodišče, narekuje drugačno presojo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo glede II. točke izreka sodbe spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (358. člen ZPP).

20Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev glede glavnega zahtevka, je moralo spremeniti tudi odločitev glede stroškov pravdnega postopka in je zato spremenilo IV. točko izreka izpodbijane sodbe tako da je odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.067,64 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njegovo izpolnitve dalje do plačila, vse pod izvršbo.

21Pritožbeno sodišče je stroške postopka pred sodiščem prve stopnje odmerilo skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP, in skladno z Odvetniško tarifo (OT) ter Zakonom o sodnih taksah. Glede na priglašene stroške je toženi stranki priznalo kot potrebne stroške po tar. št. 27/6 za ugovor 600 točk, in sodno takso za ugovor 44, 00 EUR, za prvo obrazloženo pripravljalno vlogo po tar. št 19/I 600 točk, in za narok po tar. št. 20/I 600 točk ter za materialne stroške 28 točk, kar skupaj znaša 1828 točk in ob vrednosti točke 0,459 EUR skupaj 839,05, povečano za 22% DDV, ki znaša 184,59 EUR, je to priznanih 1023,64 EUR stroškov in ob že priznani sodni taksi za ugovor 44,00 EUR skupaj priznani stroški znašajo 1067,64 EUR, ki jih mora tožeča stranka plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006.

22Ker je tožena stranka s svojo pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 995,37 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo (drugi odstavek 165. člena ZPP).

23Pritožbeno sodišče je stroške pritožbe odmerilo skladno z OT in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1). Toženi stranki je priznalo naslednje priglašene stroške postopka: po tar. št. 21/I za sestavo pritožbe 750 točk, za materialne stroške 15 točk, skupaj 765 točk kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 351,13 EUR, povečano za 22% DDV, ki znaša 77,24 EUR skupaj 428,37 EUR in sodno takso za pritožbo 567,00 EUR. Skupaj tako priznani pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 995,37 EUR, ki jih je tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006.

¹ Določba 101. člena OZ se glasi: ″(1) V dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla. (2) Če pa na sodišču ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka.″
² Določba 427. člena OZ se glasi: ″(1) Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. (2) O sklenitvi pogodbe lahko obvesti upnika vsak od njiju, upnik pa lahko vsakemu od njiju sporoči svojo privolitev v prevzem dolga. (3) Domneva se, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu. (4) Pogodbenika, kakor tudi vsak od njiju posebej, lahko zahtevata od upnika, naj se v določenem roku izreče, ali privoli v prevzem dolga; če se ta ne izreče v določenem roku, se šteje, da je privolitev odklonil. (5) Pogodba o prevzemu dolga ima učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, če privolitev odkloni.″
³ Določba 429. člena OZ.
⁴ Primerjaj sklep VS RS III Ips 142/2015 z dne 25. 7. 2017.
⁵ Določba I. odstavka 311. člena ZPP se glasi: ″Sodišče sme naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.″
⁶ Primerjaj sodbo VS RS III Ips 74/2016 z dne 23. 1. 2018.