VSL Sklep III Ip 1202/2018

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice z dne 11. 7. 2017 zavrnilo.

2Zoper sklep se pritožuje dolžnica, ki navaja, da sodišče ni upoštevalo dejstev, da se institut skupne lastnine in skupnega premoženja zakoncev razlikuje od instituta solastnine. Medtem, ko vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim solastnim deležem, zakonec brez soglasja drugega zakonca ne more veljavno razpolagati s svojim deležem niti na posamezni stvari niti na premoženju. Dne 29. 6. 2017, ko je sodišče dovolilo izvršbo, je bila nepremičnina še v solasti zakoncev A. Sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo načela sorazmernosti glede zneska dolga, saj sta dolžnica in njen mož le prejemnika denarne socialne pomoči CSD ... in trajno nezaposljiva. Dolžnica zato predlaga ustavitev izvršbe po 113.a členu ZIZ ali da sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe.

3V odgovoru na pritožbo upnik navaja, da iz ZK podatkov izhaja, da je nepremičnina s parcelno št. 1 k.o. ... do 1/2 v lasti A. A. in do 1/2 v lasti B. B., zato je pravilen sklep sodišča, da dovoli predmetno izvršbo na nepremičnino dolžnice, do deleža vknjiženega v ZK do 1/2. Glede zatrjevanega neupoštevanja načela sorazmernosti upnik meni, da je predmetna izvršba upravičena, saj je upnik že prej neuspešno poskušal izterjati terjatev z drugimi izvršilnimi sredstvi, glede na njemu dostopne podatke in tiste, ki jih dolžnik sam predloži o svojem premoženju in je izvršba na dolžnikovo nepremičnino skrajno sredstvo, da upnik dobi poplačano svojo terjatev, ki je nastala zaradi neplačil dolžnika za porabljeno, a nikoli plačano električno energijo.

4Pristojnost za odločanje v tej izvršilni zadevi je bila prenesena z Višjega sodišča v Kopru na Višje sodišče v Ljubljani s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 610/2018 z dne 19. 3. 2018.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

7V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje, na predlog upnika, s sklepom z dne 29. 6. 2017 odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 31. 3. 2015, ki je postal pravnomočen 17. 4. 2015, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom in sicer z izvršbo na nepremičnino – zemljiška parcela ... 1, do deleža v lasti dolžnice, vknjiženega v zemljiški knjigi.

8Ugovorni razlogi, zaradi katerih lahko dolžnik izpodbija sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom so omejeni le na novo izvršilno sredstvo in predmet izvršbe. Na ugovorne navedbe dolžnice, da pri nepremičnini parcela ... 1 nima določenega deleža in da zato sodišče predlagane prodaje ne bi smelo dovoliti, je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, na katerega razloge se pritožbeno sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje. Iz podatkov v zemljiški knjigi namreč izhaja, da je dolžnica solastnica nepremičnine v obsegu, kot je sodišče dovolilo izvršbo, zato so trditve dolžnice o nedoločenem deležu na sporni nepremičnine neutemeljene in jih dolžnica ni uspela izpodbiti.

9Glede v pritožbenem postopku uveljavljanega načela sorazmernosti pa pritožbeno sodišče pojasnjuje dolžnici, da sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, na predlog upnika, do konca izvršilnega postopka, dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetnih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmetih. V tej fazi postopka še niti nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost predlaganih sredstev in predmetov izvršbe v primerjavi z višino terjatve (3. člen ZIZ), dolžno pa je paziti na dovoljenost predlaganih sredstev in predmetov (30. in 32. člen ZIZ) in na izvzetja oziroma omejitve izvršbe, predvidene v ZIZ. Upnik pa pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve. ZIZ namreč ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, niti ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča. V konkretnem primeru izvršba z drugimi sredstvi izvršbe niti ni bila mogoča, saj je bila dovoljena izvršba na denarna sredstva dolžnice pri organizaciji za plačilni promet že pravnomočno ustavljena, s sklepom z dne 2. 3. 2017, iz seznama dolžnikovega premoženja pa ne izhajajo sredstva, na katera bi bilo mogoče poseči z izvršbo.

10Dolžnica v pritožbi navaja, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo načelo sorazmernosti glede zneska dolga, saj sta z možem prejemnika denarne pomoči pri CSD ... in trajno nezaposljiva. Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve, saj je potrebno upoštevati okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če namreč upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. V primeru, ko se izterjuje nizek dolg pa je od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Nizka višina terjatve torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo dolžnikovega deleža nepremičnine. Dolžnica terjatve ni poravnala, niti ne navaja nobenih dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na njeno prizadevanje, da bi terjatev poplačala, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da gre za povsem nesorazmeren ukrep, saj bi to v skrajnem primeru lahko pomenilo, da terjatve v nizkem znesku niti ni mogoče izterjati (torej je tudi ni treba plačati), kar pa nedvomno ni sporočilo niti navedenih načel, niti prej omenjene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v t.i. zadevi Vaskrsić.

11Višje sodišče še pojasnjuje, da tudi sama Novela ZIZ ne izključuje prodaje nepremičnine, ki je dolžnikov dom, temveč predvideva le večje varstvo dolžnika v takšnih primerih (šesti in sedmi odstavek 169. člena ZIZ).

12V skladu s šestim odstavkom 169. člena ZIZ mora namreč sodišče pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (v tej fazi postopka vrednost solasniškega deleža dolžnice še ni ugotovljena), o tem obvestiti pristojni center za socialno delo. Po določbi sedmega odstavka istega člena pa lahko dolžnik, če so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka (tudi po poteku rokov iz prvega odstavka tega člena), vendar najkasneje do izdaje odredbe o prodaji, predlaga naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe. V nadaljevanju postopka bo torej sodišče prve stopnje, potem ko bo razpolagalo z ugotovitvijo vrednosti solastniškega deleža nepremičnine, v primeru da nepremičnina predstavlja dom dolžnice, o morebitni nesorazmernosti denarne terjatve glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, o tem obvestilo pristojni CSD.

13Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ gl. Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996.
² Primer Vaskrsić, zaradi katerega je Evropsko sodišče za človekove pravice Republiki Sloveniji naložilo plačilo odškodnine.
³ Ur. list RS št. 11/2018 z dne 23. 2. 2018.