VSK Sklep CDn 18/2018

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca K. T. zoper del sklepa, ki se nanaša na nepremičnino k.o. P., stavba 3997, del stavbe 36 se ugodi in se v tem obsegu sklep razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje.

V delu, s katerim K. T. izpodbija odločitev o ugovoru preostalih dveh nasprotnih udeležencev, se njegova pritožba zavrže.

II. Pritožba nasprotne udeleženke B. T. zoper del sklepa, ki se nanaša na nepremičnino k.o. V. parcela 1461/4 se zavrne in sklep v tem izpodbijanem delu potrdi.

V delu, s katerim B. T. izpodbija odločitev o ugovoru preostalih dveh nasprotnih udeležencev, se njena pritožba zavrže.

III. Pritožba nasprotnega udeleženca M. d.o.o. zoper del sklepa, ki se nanaša na nepremičnino k.o. K. parcela 684/65 in nepremičnino k.o. K. stavba 277 del stavbe 3 se zavrne in sklep v tem izpodbijanem delu potrdi.

V delu, s katerim M. d.o.o. izpodbija odločitev o ugovoru preostalih dveh nasprotnih udeležencev, se njegova pritožba zavrže.

S sklepom Dn 18222/2016 z dne 30. 6. 2017 je zemljiškoknjižni sodniški pomočnik na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku I 58/2016 z dne 22. 1. 2016 pri uvodoma navedenih nepremičninah dovolil vpis zaznambe izvršbe in vknjižba hipoteke v korist banke, ki je upnica po sklepu o izvršbi, v zavarovanje njene terjatve v višini 35.982,80 EUR s pripadki. Vpis je bil dovoljen (1) zoper K. d.o.o. - v stečaju kot izključnega lastnika nepremičnine k.o. S. parcela 729, (2) zoper M. d.o.o. kot izključnega lastnika nepremičnine k.o. K. parcela 684/65 in nepremičnine k.o. K. stavba 277 del stavbe 3, (3) zoper B. T. kot izključno lastnico nepremičnine k.o. V. parcela 1461/4 ter (4) zoper K. T. kot izključnega lastnika nepremičnine k.o. P., stavba 3997, del stavbe 36.

Zoper sklep so ugovore vložili nasprotni udeleženci K. T., B. T. in M. d.o.o.. Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom zavrnila vse tri ugovore.

Zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice so se (z eno vlogo) pritožili vsi trije nasprotni udeleženci. Vztrajajo pri ugovornih razlogih in sklep izpodbijajo v celoti. Nato navajajo, da je sodišče med drugim zavrnilo ugovor K. T., pri čemer je navedlo, da so nasprotni udeleženci podali identične ugovore. To ne drži. Pritožbi prilagajo kopije svojih ugovorov. Iz njih je razvidno, da sta ugovora nasprotnih udeležencev B. T. in M. d.o.o. identična, medtem ko je ugovor K. T. popolnoma drugačen od ostalih dveh. Iz tega izhaja, da sodišče ugovorov sploh ni prebralo. Sklep je zato v celoti nezakonit in nepravilen. Prilagajo še kopijo ugovora tretjega v zadevi I 58/2016, ki ga je podal M. T., solastnik nepremičnine stavba 3997, del stavbe 36, k.o. P.. M. T. v omenjenem postopku ni udeleženec niti dolžnik. V ugovoru, o katerem še ni odločeno, jasno piše, da mu je nasprotni udeleženec K. T. svoj četrtinski lastniški delež omenjene nepremičnine podaril že 6. 10. 2015, torej pred začetkom tega postopka o vpisu.

V delu, s katerim K. T., B. T. in M. d.o.o., smiselno izpodbijajo odločitev o ugovoru preostalih dveh nasprotnih udeležencev, se pritožba zavrže, ker ni dovoljena. V konkretnem primeru ni dvoma, da se posamezni nasprotni udeleženec zoper neugodno odločitev o njegovem ugovoru lahko pritoži le sam, ker udeleženci ne morejo zahtevati varstva tujih pravic. Odločitev temelji na določbi 1. točke drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1).

Sicer je pritožba B. T. in M. d.o.o. neutemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče se je pri odločanju v konkretni zadevi oprlo na določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti in ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za vpis zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke. Kot izhaja iz vsebine pritožbe, za B. T. in M. d.o.o. ni sporno, da sta bila njuna ugovora enaka, pri čemer ne prerekata ugotovitve sodišča, da sta navajala, da sklep o izvršbi, ki je podlaga za vpis, še ni postal pravnomočen in da zato vpisa ni mogoče dovoliti.¹ Na to njuno ugovorno navedbo je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, da ni utemeljena. Svoje stališče je tudi jasno in pravilno obrazložilo. Pojasnilo je, da gre za sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (izvršljiv notarski zapis) in da se na podlagi takega sklepa o izvršbi lahko vpis zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke v zemljiški knjigi opravi še pred njegovo pravnomočnostjo (167. in prvi odstavek 46. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Zoper te argumente B. T. in M. d.o.o. nimata nobenih konkretnih protiargumentov. Zato B. T. neutemeljeno izpodbija odločitev, kolikor se nanaša na uvodoma navedeno nepremičnino k.o. V. parcela 1461/4, pri kateri je vpisana kot lastnica. Iz enakih razlogov družba M. d.o.o. neutemeljeno izpodbija odločitev, kolikor se nanaša na uvodoma navedeni nepremičnini k.o. K. parcela 684/65 in nepremičnini k.o. K. stavba 277 del stavbe 3, pri katerih je vpisana kot lastnica. Njuno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo, kot izhaja iz prvega odstavka II. in III. točke izreka tega sklepa (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1.

Pritožba K. T. pa je utemeljena, kolikor izpodbija odločitev, da se njegov ugovor zavrne.

Sodišče je v izpodbijanem sklepu res navedlo, da je vsebina ugovora K. T. identična (zgoraj povzeti) vsebini ugovorov preostalih dveh nasprotnih udeležencev. Ali to drži ali ne, pa pritožbeno sodišče dejansko ni moglo preveriti (niti se opredeliti do k pritožbi priložene kopije ugovora). V elektronsko vodenem spisu se namreč nahaja le prva stran njegovega ugovora (glej procesno dejanje pod zap. št. 4), ki vsebuje dohodno štampiljko sodišča s podatki o tem, da je bil vložen priporočeno po pošti, podatke o tem, na katero zadevo oziroma sklep se nanaša ugovor ter se nadaljuje in hkrati konča z besedilom „OBRAZLOŽITEV:“ Naslednja stran tega procesnega dejanja v elektronski obliki predstavlja že vsebino kuverte, ki izkazuje priporočeno oddajo ugovora na pošto dne 26. 7. 2017. Očitno je, da je šlo za pisno vlogo, ki jo je vlagatelj skladno z določbo 125.c člena ZZK-1 poslal po pošti na pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, in ki jo je moralo skladno s četrtim odstavkom 125.d člena ZZK-1 v elektronsko obliko pretvoriti centralno vložišče. Po vsej verjetnosti je prišlo do napake pri pretvarjanju pisne vloge v elektronsko obliko, saj je očitno, da zadnje strani ugovora v elektronski obliki v spisu ni. Posledično pravilnosti sklepa o ugovoru K. T. ni mogoče preizkusiti, kar narekuje njegovo razveljavitev. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz prvega odstavka I. točke izreka sklepa (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

--------

¹To potrjujeta tudi vsebini kopij njunih ugovorov, ki sta priložena pritožbi.