125.c člen ZZK-1

V obravnavanem primeru je bil ugovor vložen elektronsko, torej je bil tudi digitalno podpisan z varnim elektronskim podpisom, kot utemeljeno izpostavlja pritožnik, ki je po odvetniku, ki je elektronsko vlogo vložil kot zunanji kvalificiran uporabnik, vložil ugovor. Vloge preko portala namreč ni mogoče oddati, če ta ni elektronsko podpisana

Če je bila priporočena pošiljka oddana na bencinskem servisu kot pogodbenem partnerju Pošte Slovenije, pooblaščenem za sprejem pošiljk (kontaktna točka), je treba dan oddaje priporočene poštne pošiljke na bencinskem servisu šteti kot dan priporočene oddaje na pošto (glej 9. in 10. točko 2. člena Zakona o poštnih storitvah) in s tem dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).

Vloge v zemljiškoknjižnem postopku so lahko pisne (ob pogojih iz 125.c člena ZZK-1, nakar jih glede na četrti odstavek 125.d člena v elektronsko obliko pretvori centralno vložišče), sicer pa elektronske (glej 3.a in 125.a člen ZZK-1). Vloge v elektronski obliki morajo biti poslane preko ustreznega informacijskega sistema sodišča in podpisane z varnim elektronskim podpisom. Konkretna po elektronski pošti poslana vloga stečajnega upravitelja ni v nobeni od navedenih oblik, posledično pa tudi ne vsebuje ustreznega podpisa. Odločitev o dovolitvi izbrisa stavbne pravice je pravilna. Stavbna pravica je bila pridobljena po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižni sodnik je zato pri odločanju o vpisu na podlagi sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnin kupcu pravilno uporabil določbo prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Določba prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP ne daje podlage za izbris stvarnih služnosti, pač pa le osebnih služnosti, stvarnih bremen ali stavbne pravice.

Sodišče je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je vsebina ugovora K.T. identična vsebini ugovorov preostalih dveh udeležencev. Ali to drži ali ne, pa pritožbeno sodišče ni moglo preveriti. V elektronsko vodenem spisu se namreč nahaja le prva stran njegovega ugovora. Po vsej verjetnosti je prišlo do napake pri pretvarjanju pisne vloge v elektronsko vlogo.

Prav iz razloga, ker uporaba računalniških aplikacij (vsaj na povprečni ravni računalniškega znanja danes) ni tako enostavna kot vlaganje pisnih vlog, je Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) omejil legitimacijo za vlaganje predlogov na osebe, za katere se predvideva, da imajo ustrezno znanje, to je zlasti notarje in odvetnike. Da do napak pri vlaganju predlogov ne bi prišlo, je odvetnikom na voljo tudi ustrezna pomoč pri upravljalcih aplikacije. Zato zatrjevanje pritožnikov, da so pri aplikaciji napake, ne more biti uspešno.

Nasprotna udeleženca sta bila s pravnim poukom v sklepu natančno poučena, v kakšni obliki je potrebno ugovor vložiti, katero je pristojno sodišče, pri katerem se vloži (pisen) ugovor in na kateri naslov (Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana). Zaradi tega v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o njuni nevednosti oziroma očitni pomoti pri pošiljanju ugovora na nepravi naslov in v nepravilni obliki.

Pritožnik je bil natančno poučen, da je potrebno pritožbo v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa vložiti na naslov: Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, Miklošičeva 10, Ljubljana. Pravni pouk je pravilen in skladen z določbo drugega odstavka 125.c člena ZZK-1. Pritožbo je poslal na nepristojno Okrajno sodišče v Sevnici, na pristojno sodišče pa je prispela šele po izteku pritožbenega roka. Glede na to, da je bil v konkretni zadevi pritožnik natančno poučen, katero je pristojno sodišče, na katerega mora poslati pritožbo, o njegovi nevednosti s tem v zvezi ni mogoče govoriti, prav tako pa tudi o očitni pomoti pri samem pošiljanju ne – pritožnik je tudi v sami pritožbi kot naslovnika navedel Okrajno sodišče v Sevnici in zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot prepozno zavrglo.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče štelo ugovor za umaknjen, ker je ugotovilo, da predlagateljica v osem dnevnem roku ni plačala sodne takse. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je predlagateljica prejela nalog 6.9.2011, kar ni sporno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbi priložene fotokopije plačilnega naloga BN 02 izhaja, da je predlagateljica dne 7.9.2011 plačala dolžni znesek sodne takse, torej pravočasno (v okviru danega 8-dnevnega roka), od koder je tudi razvidno, da se tako številka računa kot referenca ujemata s številkami navedenimi v plačilnem nalogu.

Osebi, proti katerima je bil na podlagi sodbe predlagan vpis, nista vpisani kot imetnika lastninske pravice na tej parceli. Upoštevaje navedeno in določbo prvega odstavka 150. člena ZZK-1, po kateri je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana ali se hkrati vknjiži oziroma predznamuje pravica, predlog ni bil utemeljen.

Ker je za pritožbo treba plačati sodno takso, se uporabi sedmi odstavek 125. a člena ZZK-1 v zvezi s petim odstavkom 125. c člena ZZK-1, ki določa, da mora biti za vlogo plačana sodna taksa v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu.