VSL Sodba in sklep I Cp 2733/2017

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 152459/2015 z dne 8. 12. 2015, in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev 291,79 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka). S popravnim sklepom z dne 21. 7. 2017 je popravilo stroškovni del (II. točko izreka izpodbijane sodbe) odločitve tako, da je znesek 291,79 EUR nadomestilo z zneskom 494,47 EUR.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da je slepo sledilo izpovedbam toženca in prič, ki so v toženčevo korist. Časovna oddaljenost dogodka, usklajenost izpovedovanja in poznanstvo s tožencem po mnenju tožeče stranke vzbujajo močan dvom o verodostojnosti njihovih izpovedb. Nasprotno, izpovedbe L. B., ki je potrdil izpolnjen zapisnik o kontroli prireditve, sodišče ni v ničemer upoštevalo. Da se je glasba predvajala iz samega ozvočenja na prireditvenem prostoru, jasno izhaja že iz videoposnetkov na zgoščenki. Dejstvo javnega priobčevanja fonogramov je razvidno tudi iz zapisnika o kontroli prireditve. Glede listinskih dokazov tožeče stranke in priloženih avdio in video zapisov se prvostopenjsko sodišče ni v ničemer izreklo. Napačno je razlogovanje sodišča, da za predvajanje glasbe s strani obiskovalcev prizorišča oziroma udeležencev piknika ni mogoče kot uporabnika šteti toženca. Prav tako sodišče ni v ničemer upoštevalo dejstva, da je posneta glasba lahko prihajala tudi iz toženčevega kombija, v katerem je na prireditvi prodajal hrano in pijačo. Sicer pa že samo dejstvo, da je bilo glasbo moč slišati na prireditveni prostor, kaže na to, da je toženec tisti, ki je nosilec obveznosti iz naslova javnega priobčevanja komercialnih fonogramov in kot tak na podlagi 130. člena ZASP¹ dolžan plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo. Prvostopenjsko sodišče je napravilo napačno dokazno oceno, saj je dokaze presojalo skrajno pristransko in očitno že po vnaprej sprejeti odločitvi, s tem pa zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP² v zvezi z 8. členom ZPP, zaradi česar je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Posledično je nepravilna tudi odločitev o pravdnih stroških. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo (v zvezi s popravnim sklepom) spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podrejeno naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V vsakem primeru naj tožencu naloži plačilo vseh stroškov postopka.

3Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteval povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Spor se je vodil zaradi uporabe fonogramov, na katerih obstajajo avtorski sorodne pravice. Tožeča stranka je kolektivna organizacija, ki za imetnike pravic uveljavlja denarna nadomestila za javno priobčevanje fonogramov. V obravnavani zadevi je uveljavljala plačilo denarnega nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov na prireditvi P. v P., ki jo je 9. 8. 2014 organiziral toženec. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov preverjanja in obdelave podatkov, stroškov kilometrine za opravljen terenski ogled prireditve ter povrnitev stroškov izterjave in opominjanja toženca.

6Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi presoje, da toženca ni mogoče šteti za uporabnika v smislu 130. člena ZASP, ki bi moral za uporabo varovanih del oziroma fonogramov tožeči stranki plačati nadomestilo. Ugotovilo je, da sta na prizorišču nastopali dve skupini, ki sta izvajali svojo avtorsko glasbo, čemur je bilo tudi namenjeno ozvočenje, ki je bilo nameščeno s strani toženca. Če pa so glasbo iz svojih avtoradiev ali telefonov predvajali obiskovalci prizorišča, za takšno predvajanje ni moč kot uporabnika šteti toženca.

7Pritožbeno sodišče v celoti sprejema navedene dejanske ugotovitve in pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je toženec dokazal, da fonogramov med prireditvijo ni predvajal, tožeči stranki pa ni uspelo dokazati nasprotnega.

8Pritožnica zmotno meni, da je sodišče prve stopnje napravilo zmotno (selektivno) dokazno oceno, češ da ni pojasnilo, zakaj ni sledilo listinskim dokazom in posnetkom tožeče stranke ter zakaj ni sledilo izjavi priče L. B., temveč je verodostojnost podelilo pričam toženca. Dokazna ocena je logična in celovita, torej skladna z napotki iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse izvedene dokaze in jih medsebojno primerjalo. Izpovedbe prič, ki jih je predlagal toženec, so bile tudi po mnenju višjega sodišča prepričljive in so ovrgle (listinske) dokaze tožeče stranke. Vsebine zapisnika o kontroli prireditve, na katerega se tožeča stranka sklicuje še v pritožbi, ni potrdil niti kontrolor oziroma njen zastopnik L. B. Ob zaslišanju se je sicer skliceval na predmetni zapisnik, ni pa se spomnil konkretnih okoliščin, ker da je od dogodka preteklo že preveč časa, in o obravnavani zadevi ni vedel povedati nič pravno relevantnega. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje sledilo izpovedim drugih prič in tožencu, ne pomeni, da izpovedi priče L. B. ni upoštevalo, saj je stvar dokazne ocene, komu bo sodišče verjelo in komu ne. Zgolj pritožbeno nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem ne more vplivati na ugotovitev pritožbenega sodišča o ustreznosti dokazne ocene sodišča prve stopnje. Ker je vsebinsko prepričljiva, pritožbeno sodišče z njo v celoti soglaša. Pritožbene navedbe v tem delu niso utemeljene. Pritožbene trditve oziroma domneve tožeče stranke, da je posneta glasba lahko prihajala tudi iz toženčevega kombija, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (337. člen ZPP), zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

9Ker tožeča stranka ni dokazala, da je toženec javno predvajal fonograme, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na plačilo nadomestila in z njim povezanih stroškov pravilna.

10Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ključna pravno relevantna dejstva so pravilno ugotovljena. Sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna ter pojasnjena z jasnimi in zadostnimi pravnimi in dejanskimi razlogi, da jo je mogoče preizkusiti. Prav tako ni obremenjena z uveljavljenimi, niti s tistimi procesnimi kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi izpodbijano sodbo (v zvezi s popravnim sklepom) sodišča prve stopnje.

11Odločitev o pravdnih stroških ni konkretizirano izpodbijana. zato jo je pritožbeno sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti in ugotovilo, da v njej ni napak in kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

12Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona). Toženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj k predmetni odločitvi ni pripomogel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona).

¹ Zakon o avtorski in sorodnih pravica, Uradni list RS, št. 21/1995, s kasnejšimi spremembami.
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.