VSK Sklep CDn 118/2018

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagatelja kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 28.9.2017, s katerim je bilo odločeno, da se predlog za vpis zavrže.

Predlagatelj se je zoper sklep pritožil s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in sklep tako spremeni, da se predlagani vpis dovoli. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je predlagatelj pomanjkljivo opisal listino, ki je podlaga zahtevanemu vpisu. Ker predlagatelj ni zasledil ustreznega tipa listine (zamenjava vrstnega reda hipotek), se je odločil za „tip drugo“, res pa v okencu dodatni opis ni listine dodatno opisal. To v tedanjem času niti še ni bil običaj. V podobnih primerih se je v takih primerih postopanje štelo za pravilno (sklepi o ugovorih v zadevah Sdn 113 do 115/2017). Predlagatelj je zemljiškoknjižni lastnik in podpisnik listine, Sporazuma o zamenjavi vrstnega reda hipotek z dne 17.4.2015 (v nadaljevanju Sporazum). Zamenjava vrstnega reda vpliva na njegovo nepremičnino in je njegov pravni interes podan.

Pritožba je utemeljena.

Vpis v zemljiško knjigo lahko sodišče dovoli samo, če so za to izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Sodišče je pri vpisu vezano na zakonsko določene predpostavke za dovolitev vpisa. Ena izmed materialnopravnih predpostavk za vpis je tudi predložitev ustrezne listine. V konkretnem primeru je bil vpis predlagan na podlagi Sporazuma.

Navedba listine kot obvezna sestavina zemljiškoknjižnega predloga (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1) res ni sama sebi namen, saj omogoča vsebinski preizkus utemeljenosti predloga, v primeru, da so pogoji za vpis izpolnjeni, pa mora navedbo teh listin vsebovati tudi izrek sklepa o dovolitvi vpisa (drugi odstavek 152. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ter se, kot je poudarilo prvostopenjsko sodišče, podatki o listinah, ki so bile podlaga za vpis, po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo tudi v informatizirano glavno knjigo, razvidni so iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige in morajo biti javnosti dostopni (178., 195. in 198. člena ZZK-1). Listine morajo biti ustrezno opredeljene in temu mora biti podrejeno tudi izpolnjevanje rubrike za dodatni opis listine v elektronskem predlogu. Zakonski zahtevi res ni zadoščeno s tem, da je v predlogu pri navedbi listine, ki je podlaga za vpis, naveden zgolj datum listine ter pod rubriko vrsta listine „drugo, razno“, brez dodatnega opisa. Vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati, da je bil predlog vložen že 24.4.2015, o (ne) vpisu pa odločeno po več kot dveh letih, 28.9.2017, kot tudi, da v aplikaciji opcije „pogodba o zamenjavi vrstnega reda hipotek“ predlagatelj ni imel na voljo ter končno še, da je sodišče podalo v izpodbijanem sklepu tudi vsebinske razloge, ki se nanašajo tudi na presojo listine, na podlagi katere je predlagan vpis. Zato očitku o pomanjkljivem predlogu, kar naj bi narekovalo njegovo zavrženje, ni pritrditi.

Ker je predlagatelj pogodbena stranka, mu upravičenega interesa kot predlagatelju zemljiškoknjižnega postopka (128. člen ZZK-1) ni mogoče odreči, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker gre za predlog za zamenjavo oz. za izjavo o odpovedi boljšemu vrstnemu redu, morebitna napačna navedba datuma učinkovanja v opisu že vpisanih hipotek nima neposrednega učinka na predlagani vpis (odpoved vrstnemu redu).

Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča prvostopenjsko sodišče ni presodilo drugih, vsebinskih pogojev za vpis, potrebnih razlogov ni in je zato pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, sklep, ki se izpodbija, razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem bo moralo ob upoštevanju gornjih napotkov ponovno presoditi, ali so izpolnjene predpostavke za vpis.