VSL Sklep I Ip 3635/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani I. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe z dne 12. 9. 2017 (I. točka izreka) ter odločilo, da upnik sam krije stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka).

2Dolžnik je zoper ta sklep po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Poudarja, da v stanovanjski hiši biva z družinskimi člani in jim ta hiša predstavlja edino bivališče. Če bi v pravdi uspel razveljaviti izvršilni naslov, bi kljub temu izgubil dom, kar je zanj nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda. Ne glede na primere v sodni praksi kritizira stališče sodišča prve stopnje glede pravno nepriznane škode v smislu prvega odstavka 71. člena ZIZ in trdi, da je to stališče prenagljeno. Opozarja, da ta določba nikjer ne določa, da je nenadomestljiva škoda le tista, ki presega škodo, ki je zajeta v realizaciji izvršbe. Navedena določba ne potrebuje tolmačenja, ker je povsem jasna in ne razlikuje vzroka nenadomestljivih škod. Meni, da gre v konkretnem primeru za nepravilno in neuporabno stališče o težko nadomestljivi škodi. Ne glede na navedeno pa izpostavlja, da bo pri njem nastala tudi presežna škoda, saj bi realizacija izvršbe zagotovo povzročila poslabšanje njegovega psihičnega stanja, kar se že dogaja med predmetnim postopkom. V zvezi s sklicevanjem sodišča na sodno prakso višjih sodišč poudarja, da sodna praksa v naši zakonodaji ni pravni vir in da zato ni izključena njena sprememba, ki je glede na obstoječo zakonsko dikcijo potrebna, saj sicer v primeru izpodbijanja izvršilnega naslova odlog izvršbe praktično ne bi bil mogoč in bi bila 5. točka prvega odstavka 71. člena ZIZ povsem odveč. Zaradi zmotne uporabe te zakonske določbe meni, da je tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršena določba postopka, ker se ni ugotavljalo, ali je njegova verjetno izkazana škoda v primeru prodaje doma na dražbi večja od tiste, ki bi jo v posledici odloga izvršbe utrpel upnik. V zvezi s tem sodišču prve stopnje očita tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni in izvršbo odloži do pravnomočne odločitve o neveljavnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa ter mu prizna stroške tega postopka in jih naloži v plačilo upniku, podredno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji izvršilni stroški.

3Pritožba je utemeljena.

4Upoštevaje pravni interes dolžnika za pritožbo zoper izpodbijani sklep in glede na vsebino pritožbenih navedb je višje sodišče štelo, da dolžnik sklep izpodbija le v I. točki izreka, ki zanj ni ugodna (medtem ko se zoper odločitev v II. točki izreka, ki ga ne zadeva oziroma mu je kvečjemu v korist, ne pritožuje), ter sklep preizkusilo le v tem delu, in sicer v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (prvi in drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

5Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedlo pravno odločilne razloge, ki omogočajo preizkus zakonitosti te odločitve, ne pa tudi preizkusa njene pravilnosti.

6Iz obrazložitve odločitve tako izhaja, da je dolžnik izkazal izpolnitev pogoja iz 5. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ (vložitev tožbe, s katero uveljavlja ničnost notarskega zapisa), vendar pa z zatrjevanjem izgube doma, svojega slabega zdravja ter poslabšanja zdravja zaradi izgube doma v primeru takojšnje izvršbe ni izkazal pravno upoštevne škode za odlog izvršbe. Izguba premoženja in doma namreč v primeru nepremičninske izvršbe nastaneta v posledici same realizacije izvršbe, glede na enotno stališče obsežne sodne prakse pa takšna škoda ne predstavlja pravno varovane škode, saj je realizacija izvršbe končni cilj izvršilnega postopka. Tudi glede nezmožnosti vzpostavitve prejšnjega stanja v primeru prodaje nepremičnine je sodišče prve stopnje presodilo, da ne more predstavljati škode v smislu prvega odstavka 71. člena ZIZ, saj bi moralo biti v nasprotnem primeru vsakemu predlogu za odlog izvršbe iz tega razloga ugodeno. Dodatno je sodišče prve stopnje ocenilo, da dolžnik tudi ni uspel izkazati obstoja posebno upravičenega razloga za enkratni odlog izvršbe za čas treh mesecev (po drugem odstavku 71. člena ZIZ), saj je zatrjeval dolgotrajnejše, kronične zdravstvene težave, ki jih ni mogoče šteti za posebno upravičen razlog za odlog izvršbe, četudi se zdravstveno stanje slabša (saj zdravstvenih težav ni mogoče odpraviti v treh mesecih). Na koncu je sodišče prve stopnje še pojasnilo, da je že na podlagi podanih dolžnikovih trditev zaključilo, da te ne zadoščajo za utemeljenost predloga za odlog izvršbe, zaradi česar predlaganih dokazov za te trditve (zaslišanje strank in prič ter vpogled v dolžnikov zdravstveni karton) ni izvedlo.

7Dolžnik nima prav, ko v pritožbi opozarja, da je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je njegova verjetno izkazana škoda večja od tiste, ki bi jo zaradi odloga izvršbe utrpel upnik. Na koncu 7. točke obrazložitve sklepa je sodišče prve stopnje namreč pojasnilo, da se s presojo nadaljnjega pogoja, ali je dolžnikova škoda (v primeru prodaje doma na dražbi) večja od tiste škode, ki bi jo zaradi odloga izvršbe utrpel upnik, ni ukvarjalo že zato, ker je ugotovilo, da dolžnik ni izkazal verjetnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe.

8Navedeni zaključek sodišča prve stopnje je glede na okoliščine konkretnega primera prenagljen, izhaja pa iz zmotne razlage določbe 71. člena ZIZ.

9Sodišče prve stopnje je zakonske pogoje za odlog izvršbe na predlog dolžnika v konkretnem primeru razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo na zdravju dolžnika zaradi grozeče izgube doma, v katerem prebiva (kot posledico realizacije dovoljene izvršbe), takoj ocenilo kot pravno nepriznano škodo. Stališče sodišča prve stopnje in večinskega dela dosedanje sodne prakse, da je vsakršna škoda, ki je posledica realizacije izvršbe, nepriznana,¹ pretirano omejuje dolžnika, da učinkovito zavaruje svoj pravni položaj. Togo vztrajanje na navedenem stališču pomeni, da dobi upnik absolutno prednost pri prisilni izpolnitvi terjatve, ne da bi se opravilo tehtanje nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, kar je pravzaprav bistvo zakonskega besedila prvega odstavka 71. člena ZIZ. Če bi zakonodajalec menil, da se mora izvršba realizirati za vsako ceno, možnosti odloga izvršbe ne bi niti predvidel. Če izhajamo iz zakonskega besedila, je odlog vedno vezan na škodo, ki je posledica realizacije izvršbe, besedilo pa sodišču zapoveduje tehtanje, ki se nanaša na intenzivnost oškodovanja upnika in dolžnika.

10Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna in upoštevati poseben pomen doma za družinsko življenje posameznika. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato ni utemeljena le posebna skrbnost, temveč tudi poudarjena zadržanost države in s tem sodišča, ko prisilno posega vanj.²

11Pri navedenem tehtanju je treba tudi upoštevati, da odlog izvršbe predstavlja le začasno zadržanje upnikove pravice do izterjave denarne terjatve (ki je že zavarovana s prisilno hipoteko, pridobljeno v izvršbi, upnikova škoda pa je omiljena s tekom zamudnih obresti), medtem ko izguba doma pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki izjemno intenzivno poseže tako v položaj dolžnika kot tudi v položaj njegovih morebitnih družinskih članov, ki bodo skupaj z njim v izvršbi izgubili svoj dom.

12Dolžnik v konkretnem primeru se je skliceval na svoje aktualno slabo zdravstveno stanje, ki ga lahko izguba doma in izselitev le še poslabšata. Zdravje vsakogar je ustavno varovana kategorija (35. člen Ustave RS). Občutno poslabšanje zdravstvenega stanja je pravno priznana škoda, ki je težko nadomestljiva že po naravi stvari. Pri tem je splošno znano, da prodaja doma in dolžnost izselitve iz njega pomenita intenziven poseg, ki se lahko odrazi tudi na (poslabšanem) fizičnem in psihičnem zdravju dolžnika (in njegovih morebitnih družinskih članov).

13Tudi pravna teorija opozarja na pretirano strogost sodne prakse glede možnosti odloga izvršbe v primeru uveljavljanja ničnosti terjatve, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu.³ Ničnost je namenjena varstvu javnega reda (prisilnih prepovedi in zapovedi). Če ni zagotovljena učinkovita možnost odloga izvršbe niti v primeru, ko je verjetno, da bo prišlo do prisilne izvršitve nične obveznosti, zajete v notarskem zapisu, se ob uporabi državne prisile dopusti spodkopavanje samih temeljev pravne ureditve. Neposredno izvršljivi notarski zapisi namreč po kakovosti niso primerljivi s klasičnimi izvršilnimi naslovi - sodnimi odločbami, glede katerih velja, da zaradi predhodno izvedene sodne kontrole in posledičnih učinkov pravnomočnosti v izvršilnem postopku ni več dopustno dvomiti v njihovo pravilnost in zakonitost. Že ureditev, ki dopušča sodno kontrolo v obliki ničnostne pravde, kaže na šibkost in različnost navedenega izvršilnega naslova v razmerju do klasičnih izvršilnih naslovov. Zato mora sodišče pri presoji utemeljenosti predloga za odloga izvršbe navedeno šibkost ustrezno upoštevati pri ovrednotenju upnikovega položaja.

14Glede na vse navedeno dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje glede pravno (ne)priznane škode v smislu 71. člena ZIZ (5. točka prvega odstavka in drugi odstavek) zavzelo preveč strogo stališče, pri katerem ni upoštevalo novejših dognanj pravne teorije in spoznanj sodne prakse,⁴ posledično pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede vseh okoliščin konkretnega primera, do katerih bi se bilo dolžno opredeliti ob manj restriktivni in manj rigorozni razlagi.

15Na dejstvo, da je razlaga večinske obstoječe sodne prakse glede (ne)izkazanosti pogojev za odlog izvršbe na predlog dolžnika iz razlogov po 71. členu ZIZ preveč omejujoča in prestroga, pa nakazujeta tudi nedavna odločitev Ustavnega sodišča RS v sklepih U-I-171/16 in Up-793/16 z dne 28. 9. 2016 (Ustavno sodišče RS sicer ustavne pritožbe in pobude za oceno ustavnosti drugega odstavka 71. člena ZIZ še ni rešilo dokončno)⁵ ter novo sprejeta novela ZIZ-L, s katero so bili v 71. členu ZIZ za tretjim odstavkom dodani še četrti do šesti odstavek⁶ (ta novela sicer za konkretni primer ni uporabljiva, kaže pa na neustreznost večinskega tolmačenja dosedanje zakonodaje oziroma na nujno potrebo po spremembi njene razlage, kajti v nasprotnem primeru dolžnik praktično nikoli ne bi mogel doseči odloga izvršbe - niti tedaj, ko je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in mu v izvršbi grozi prodaja njegovega doma).

16S tem, ko sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe določil 71. člena ZIZ ni presodilo utemeljenosti vseh dolžnikovih navedb v predlogu za odlog izvršbe, te navedbe pa niso bile očitno pravno nepomembne niti ne dokazno nepodprte, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, to pa terja razveljavitev sklepa v izpodbijani I. točki izreka. Ob razveljavitvi izpodbijane odločitve je višje sodišče sprejelo tudi odločitev o vrnitvi zadeve v razveljavljenem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek, saj ugotavlja, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne bi moglo sámo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem (do utemeljenosti vseh pravno pomembnih navedb obeh strank v zvezi s predlogom za odlog izvršbe se je kot prvo in v celoti dolžno opredeliti sodišče prve stopnje), obenem pa ocenjuje, da zaradi vrnitve zadeve v ponovno odločanje nobena od strank ne bo utrpela hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 355. člena v zvezi s 366. členom in 3. točka 365. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

17V novem postopku naj se sodišče prve stopnje ponovno opredeli glede utemeljenosti vseh navedb obeh strank v zvezi s predlogom za odlog izvršbe, ob tem pa naj ne prezre novejših stališč sodne prakse glede manj restriktivne obravnave predlogov za odlog izvršbe v primerih, ko gre za nepremičnino, ki predstavlja dom oziroma edino bivališče dolžnika in njegove družine. Poleg skrbne ocene vseh pravno pomembnih okoliščin konkretnega primera naj sodišče prve stopnje ob sprejemu nove odločitve ustrezno upošteva dejstvo, da predmetna izvršba ni bila dovoljena zgolj na nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom, temveč še z dvema drugima izvršilnima sredstvoma. V primeru, če ne bi ugodilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe brezpogojno in v celotnem obsegu, naj se sodišče prve stopnje opredeli tudi do upnikovega predloga za dolžnikovo položitev varščine (tretji odstavek 71. člena ZIZ).

18Odločitev o stroških pritožbenega postopka se zaradi razveljavitve izpodbijane odločitve pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 8 (osmih) dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v delu, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje delno razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo v razveljavljenem obsegu vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo sámo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O morebitni pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ To stališče izhaja npr. iz sodne prakse, ki je povzeta v VSL sklepu I Ip 3228/2011 v 12. točki obrazložitve. Da je odlog izvršbe na predlog dolžnika lahko dovoljen le pod strogimi pogoji (ker bi bila v nasprotnem primeru izvotljena upnikova pravica do sodnega varstva), poudarja tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 294/2007 z dne 10. 4. 2008.
² Ustavna pravica do zasebnosti je varovana v 35. členu Ustave RS, Evropska konvencija o človekovih pravicah – EKČP, pa v 8. členu posebej izpostavlja tudi varstvo družinskega življenja in doma.
³ Glej članek Igorja Vuksanovića: Konec samovolje bančnih upnikov?, objavljen v Pravni praksi št. 48/2013, na str. 13 in naslednji, v katerem se avtor zavzema za učinkovit sistem odloga izvršbe. Meni, da slovenska sodišča razlagajo zakonske pogoje tako, da je odlog izvršbe skoraj nemogoč. Avtor s sklicevanjem na pravo EU poudarja, da mora biti postopek o nedopustnosti izvršbe (v zvezi z ničnostjo notarskega zapisa kot izvršilnega naslova) učinkovit, predvsem glede odloga izvršbe, da bi se preprečila realizacija izvršbe pred odločitvijo sodišča o njeni nedopustnosti. Opozarja, da bi naš pravni sistem moral na podlagi stališč sodišča EU tožbe za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa, ki je podlaga za izvršbo, obravnavati prednostno, odlog izvršbe pa bi moral biti odrejen vedno, ko bi tožnik (dolžnik) izkazal verjeten uspeh v pravdi.
⁴ Glej VSM sklep I Ip 817/2017 z dne 21. 11. 2017 (zlasti v 5. do 11. točki obrazložitve), katerega bistveni poudarki so navedeni tudi kot argumenti predmetne obrazložitve. Primerjaj tudi z odločbama VSM sklep I Ip 289/2017 z dne 14. 6. 2017 (v 16. točki obrazložitve) in II Ip 2629/2017 z dne 6. 12. 2017 (v 28. in 34. točki obrazložitve), ki sicer obe poudarjata pomen odloga izvršbe v primerih potrošniških kreditnih razmerij.
⁵ Ustavno sodišče RS je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude dolžnice sklenilo, da se ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2281/2016 z dne 12. 8. 2016 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani 3191 In 1579/2005 z dne 26. 5. 2016 sprejme v obravnavo, ter da do končne odločitve Ustavnega sodišča RS ni dovoljeno opravljati nadaljnjih izvršilnih dejanj v izvršilnem postopku In 1579/2005 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Poleg tega je Ustavno sodišče RS sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 71. člena ZIZ. - V omenjeni zadevi se je ustavna pritožnica (oziroma pobudnica) kot dolžnica v izvršilnem postopku sklicevala na obstoj posebno upravičenih razlogov v drugem odstavku 71. člena ZIZ. Predlagala je, da se deložacija zoper njo odloži, dokler se ji vsaj deloma ne izboljša izjemno slabo zdravstveno stanje po nedavni dvakratni operaciji možganov, zaradi katere se še vedno zdravi in se mora izogibati vsakršnemu stresu, poleg tega pa se je sklicevala tudi na dejstvo, da z njo prebiva njen odrasli invalidni sin, ki je popolnoma odvisen od nje, ter poudarila okoliščino, da bi se zaradi nizke pokojnine in nezmožnosti pridobitve neprofitnega najemnega stanovanja z nadaljevanjem izvršbe oba s sinom znašla na cesti.
⁶ Glej 27. člen novele ZIZ-L, ki je bila sprejeta dne 13. 2. 2018 in je v pretežnem delu začela veljati dne 25. 3. 2018.