VSC Sodba Cpg 249/2017

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 905/2015 z dne 7. 6. 2017 izreklo: ″I. Razveljavi se sporazum o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev, ki je bil sklenjen dne 19. 12. 2014 med Š. I., P. ... in Š. S., P. ..., s katero sta se pogodbeni stranki sporazumeli, da S. Š. pridobi do 1/1 (celote) v last opremljeni nepremični parc. št. 326/4 k.o. ... z ID znakom ... do celote in parc. št. 338/8 k.o. ... z ID znakom ... do celote, I. Š. pa obdrži do 1/1 (celote) v lasti 48 % poslovni delež družbe A. d.o.o., Č. II. Zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice, dovoljene na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila z dne 19. 12. 2014, izstavljenega na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja med zakoncema iz 1 točke izreka te sodbe, se pri nepremičnini z ID znakom ... in pri nepremičnini z ID znakom ... ponovno vknjiži lastninska pravica do 1/2 v korist stečajnega dolžnika: I. Š., P. ..., EMŠO: ... III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 1660,86 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.″

2Zoper to sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni sodbo prve stopnje, podredno, da vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila.

4Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da je tožeča stranka v tožbi, ki jo je sodišče prejelo dne 25. 9. 2015 navedla, da je bil nad tožečo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 1279/2015 z dne 25. 03. 2015 začet postopek osebnega stečaja; (-) da je bil stečajni postopek uveden 04. 03. 2015 na predlog dolžnika, oklic o začetku stečajnega postopka je bil objavljen na spletni strani AJPES dne 25. 03. 2015 in skladno z navedenim so izpodbojna dejanja tožeče stranke, sklenjena ali izvedena v obdobju od 04. 03. 2012 do 25. 03. 2015, rok za vložitev izpodbojne tožbe pa je 25. 09. 2015; (-) da je tožena stranka zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine parc. št. 326/4 k.o. ... z ID znakom ... sedaj ... do celote in nepremičnine parc. št. 338/8 k.o. ... z ID znakom ... sedaj ... do celote; (-) da je lastninsko pravico tožena stranka pridobila na podlagi izpodbojnega pravnega posla, in sicer sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev, ki je bil sklenjen v obliki notarskega zapisa pri notarju M. S. iz V., pod opr. št. SV 772/14 dne 19. 12. 2014; (-) da je s sporazumom o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev, ki vsebuje tudi zemljiško knjižno dovoljenje tožeča stranka - stečajni dolžnik toženi stranki dovolila vpis lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom ... do 1/2 in na nepremičnini z ID znakom ... do 1/2, tako da je tožena stranka postala izključna lastnica obeh nepremičnin; (-) da je bila tožena stranka v času sklenitve izpodbijanega pravnega posla zakonec stečajnega dolžnika, kot izhaja iz izpiska iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi, U., šifra ..., do razveze zakonske zveze pa je prišlo šele po sklenitvi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev in sicer s sodbo Okrožnega sodišča v Celju IV P 909/2014 z dne 13. 02. 2015;(-) da je sporazum o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev, sklenjen dne 19. 12. 2014, sklenjen v obdobju izpodbojnosti; (-) da je sporazum o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev, objektivno izpodbojno pravno dejanje v smislu določila 1. točke 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanjem (v nadaljevanju ZFPPIPP), saj je izpodbojno dejanje zmanjšalo čisto vrednost premoženja stečajnega dolžnika tako, da bodo upniki zaradi tega prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot bi jih prejeli, če dejanje ne bi bilo opravljeno, saj je stečajna masa bila zmanjšana, ker je stečajni dolžnik s sporazumom o razdelitvi skupnega premoženja med zakoncema in zemljiškoknjižnim dovolilom na toženo stranko prenesel solastninsko pravico do 1/2 na nepremičnini z ID znakom ... in solastninsko pravico do 1/2 na nepremičnini z ID znakom ..., ki bi sicer spadala v stečajno maso; (-) da je s tem, ko je stečajni dolžnik zmanjšal svoje premoženje, prišlo do objektivnega zmanjšanja stečajne mase in s tem zmanjšane možnosti za poplačilo upnikov stečajne mase; (-) da je tožeča stranka na toženo stranko s sklenitvijo sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev prenesla svoj celotni solastni delež do 1/2 na nepremičnini z ID znakom ... in svoj celotni solastni delež do 1/2 na nepremičnini z ID znakom ... in je tožena stranka postala izključna lastnica navedenih nepremičnin, tožeča stranka pa je postala lastnica 48% poslovnega deleža v gospodarski družbi A. d.o.o.; (-) da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je vrednost navedenih nepremičnin na dan sklenitve sporazuma znašala 83.047,00 EUR, vrednost 48 % poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. pa ni imela pozitivne tržne vrednosti, saj je že v letu 2013 imela družba 281.979,00 EUR izgube, za leto 2014 letni izkazi na AJPES niso bili oddani, dne 05. 02. 2015 pa je nad družbo začet stečajni postopek, ki se pred Okrožnim sodiščem v Celju vodi pod St 617/2015; (-) da gre pri sklenjenemu sporazumu o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev za prikrito darilno pogodbo, saj je tožeča stranka obdržala poslovni delež v družbi z vsemi obstoječimi dolgovi, tožena stranka pa je prejela pozitivno premoženje in je tožena stranka prejela premoženje stečajnega dolžnika, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev; (-) da se v skladu z drugim odstavkom 391. člena ZFPPIPP subjektivni pogoj izpodbojnosti domneva tudi, če je stečajni dolžnik sklenil posel z ožje povezano osebo; (-) da je tožena stranka premoženje stečajnega dolžnika prejela kot darilo, ne da bi bila sama dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, poleg tega pa je bila v času sklenitve sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev, zakonec stečajnega dolžnika, zato ni dvoma, da je tudi subjektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen; (-) da je tožena stranka ugovarjala pravočasnosti vložitve tožbe in predlagala, da se tožbo zavrže; (-) da pri sporazumu ne gre za izpodbojen pravni posel, saj je izključno lastninsko pravico tožena stranka pridobila na podlagi razveze zakonske zveze ter sklenjenega sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev; (-) da je do razveze zakonske zveze prišlo šele po sklenitvi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev in sicer s sodbo Okrožnega sodišča v Celju IV P 909/2014 z dne 13. 02. 2015, vendar na podlagi predloga za razvezo zakonske zveze z dne 22. 12. 2014; (-) da tožena stranka izpodbija obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti, saj je celotna vrednost nepremičnine 83.047,00 EUR, tožeča stranka pa je pridobila oziroma obdržala v lasti 48 % - oseminštirideset odstotni poslovni delež družbe A., d.o.o., Č., v skupni ocenjeni vrednosti 1.190.000,00 EUR in tako ni moglo priti do zmanjšanja stečajne mase, zaradi katerega bi drugi upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu; (-) da je splošno znano dejstvo, da ″vrednost izgube″ v določenem poslovnem obdobju ne razvrednoti tržne vrednosti oziroma kapitala podjetja in izguba v določenem obdobju izkazuje le negativno oziroma neuspešno poslovanja podjetja, ne dokazujejo pa trajnejše nelikvidnosti oziroma insolventnosti; (-) da tožeča stranka trdi in dokazuje, da je tožba vložena pravočasno; (-) da je s sklenitvijo sporazuma tožena stranka želela skriti svoje premoženje pred upniki; (-) da oba solastniška deleža na nepremičninah v naravi predstavljata družinsko hišo na naslovu P. in tožeča stranka tudi po razdelitvi skupnega premoženja s toženo stranke še vedno živi na tem naslovu in ima tam tudi prijavljeno stalno prebivališče; (-) da v sporazumu niso dogovorjeni tipični elementi, značilni za dogovore o razdelitvi skupnega premoženja, saj sedaj pravdni stranki v sporazumu nista nikjer podali ocene vrednosti skupnega premoženja, (ni ne ocene vrednosti nepremičnin in ne vrednosti poslovnega deleža družbe A. d.o.o.), iz sporazuma ne izhaja kakšni deleži na skupnem premoženju pripadajo določenemu zakoncu, prav tako ne izhajajo razlogi za višino deležev, kar vse kaže, da je bil namen sklenitve Sporazuma v ohranitvi družinske hiše v lasti tožene stranke ter jo na ta način skriti pred upniki tožeče stranke; (-) da ne drži, da bi tožeča stranka s sporazumom pridobila aktivno premoženje oziroma ekvivalent premoženju tožene stranke, saj je cenitveno poročilo o vrednosti nepremičnin v lasti družbe A. d.o.o. nastalo dne 19. 05. 2011 in ocenjuje vrednost nepremična na 1.190.000,00 EUR in ni upoštevalo, da je nepremičnina obremenjena s hipotekami; (-) hipoteke so bile izbrisane 9. 5. 2016, ko so bile nepremičnine v stečajnem postopku nad družbo prodane družbi R. d.o.o.;(-) da na prezadolženost družbe v času sklenitve Sporazuma v letu 2014 jasno kažejo podatki iz računovodskih izkazov, ki se ujemajo s podatki o kreditih oziroma hipotekah, ker je družba imela v letu 2013 in 2014 nad 280.000 EUR bilančne izgube, prav tako je imela v obeh letih več kot 550.000.00 EUR dolgoročnih finančnih obveznosti (bremenitev z dolgoročnimi krediti) ter cca 80.000.00 kratkoročnih finančnih obveznosti (bremenitev s kratkoročnimi krediti), kar vse izhaja iz javno dostopnih računovodskih izkazov za obe leti; (-) da vse to dodatno potrjuje, da družba A. d.o.o. oziroma njeni poslovni deleži že konec leta 2014 (19. 12. 2014 – v času sklenitve Sporazuma, le dva meseca pred uvedbo stečaja) niso imeli nobene vrednosti; (-) da s sklenitvijo Sporazuma in pridobitvijo 100% vrednost lastništva družbe A. d.o.o., tožeča stranka ni pridobila premoženja, ki bi imelo kakršnokoli tržno vrednost; (-) da je s takšnim stanjem v družbi bila zelo dobro seznanjena tudi tožena stranka, saj je bila do 19. 12. 2014 njena solastnica, tožena stranka pa je s sporazumom prejela premoženje v vrednosti vsaj 41.523,50 EUR (polovico vrednosti obeh nepremičnin s parc. št. 326/4 in 338/8 obe k.o. ..., glede na skupno ocenjeno vrednost obeh nepremičnin za potrebe davka na nepremičnine, objavljene na portalu prostor pri GURS), zato je več kot očitno, da Sporazum predstavlja prikrito darilno pogodbo, s katero sta pravdni stranki skušali rešiti oziroma zavarovati družinsko premoženje pred upniki;

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo in presodilo: (-) da je nad tožečo stranko bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 1279/2015 z dne 25. 3. 2015 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil uveden 4. 3. 2015, na predlog dolžnika (priloga A2 v spisu), oklic o začetku stečajnega postopka pa je bil objavljen na spletnih straneh AJPES-a dne 25. 3. 2015; (-) da je na podlagi 269. člena v zvezi z 271. členom in 391. členom ZFPPIPP (veljavnim v času začetka osebnega stečaj nad tožečo stranko) izpodbojno obdobje, v katerem so izpodbojna dejanja tožeče stranke od 4. 3. 2012 do 25. 3. 2015, rok za vložitev izpodbojne tožbe je v skladu s prvim odstavkom 277. člena ZFPPIPP (prav tako veljavnim v času začetka osebnega stečaj nad tožečo stranko) 6 mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka; (-) da je ugovor prepozno vložene tožbe neutemeljen, saj je tožba bila vložena priporočeno na pošto 24. 9. 2015, za vloge poslane s priporočeno pošto velja zakonska fikcija, da jih sodišče prejme tisti dan, ko so bile oddane priporočeno na pošto (drugi odstavek 112. člena ZPP) in je vložena znotraj šest mesečnega roka, ki se izteče 25. 9. 2015; (-) da med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin parc. št. 326/4 k.o. ... z ID znakom ... in nepremičnine parc. št. 338/8 k.o. ... z ID znakom ... do celote; in je lastninsko pravico tožena stranka pridobila na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev, zapisanega v obliki notarskega zapisa pri notarju M. S. iz V., pod. opr. št. SV 772/14 z dne 19. 12. 2014 (priloga A3) in to potrjujejo tudi redni izpiski iz zemljiške knjige za nepremičnine z znakom ..., sedaj ... (priloga A5) in redni izpis iz zemljiške knjige za nepremičnine z ID znakom ... sedaj ... (priloga A6); (-) da 64. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da sodišče razveže zakonsko zveze na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema v skladu z določbami tega zakona in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja o tem, kdo od njiju ostane in postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen; (-) da sta pravdni stranki takšen sporazum (v prilogi A3) v smislu 64. čl. ZZZDR sklenili in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju IV P 909/2014 je zakonska zveza tudi razvezana; (-) da sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja predstavlja pogodbo, s katero se ugotavljajo in priznavajo deleži na skupnem premoženju in je takšna pogodba zgolj dekleratorne narave in kolikor gre pri tovrstnem urejanju zgolj za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju, takšen pravni posel ne more biti v škodo upnikov; (-) da sodišče ugotavlja, da sta zakonca Š. I. in Š. S. že v letu 2008 vložila tožbo zaradi razveze zakonske zveze in predlog za dodelitev otrok (priloga B 3), vendar do razveze zakonske zveze ni prišlo, saj je tožeča stranka umaknila tožbo dne 27. 5. 2009, kar je razvidno iz priloge B 7, Okrožno sodišče v Celju pa je dne 27. 5. 2009 ustavilo postopek (priloga B8), v letu 2014 pa sta se dokončno razšla in sklenila sta sporazum o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev, nato pa je sledila še razveza zakonske zveze dne 13. 2. 2015 s sodbo Okrožnega sodišča v Celju IV P 909/2014 (priloga A 4); (-) da iz notarskega zapisa sporazuma v prilogi A 3 - 2. člena izhaja, da sta zakonca pridobila tekom zakonske zveze naslednje skupno premoženje in sicer: nepremičnino parc. št. 326/4 in parc. št. 338/8 obe k.o. ..., ki je v njuni solasti, vsakega do polovice, ter 48 % poslovni delež v družbi A. d.o.o., Č., matična št. ..., ostalo premično premoženje pa je že bilo razdeljeno v smislu pritiklin in opreme nepremičnin, iz sporazuma tudi izhaja, da kreditnih obveznosti in dolgov, ki bi izvirali iz njunega skupnega premoženja nimata, v 3. členu navedenega sporazuma pa sta se pravdni stranki dogovorili, da se v drugem členu navedeno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, razdeli na sledeči način: in sicer S. Š. pridobi lastninsko pravico na celotni nepremičnini s parc št. 326/4 in 328/8 obe k.o. ..., I. Š. pa obdrži celoten 48 % poslovni delež družbe A. d.o.o., Č., do izselitve iz navedene nepremičnine po lastni odločitvi, ima Š. I. pravico brezplačnega stanovanja v konkretni nepremičnini in sicer v obstoječi sobi v kletnih prostorih, s pravico souporabe za osnovno bivanje potrebnih delov stanovanjske hiše, vsi predmeti in oprema, ki jo uporablja tožeča stranka v navedem sobi ostanejo v lasti I. Š.- tožeče stranke, iz 5.člena sporazuma izhaja, da je tožeča stranka izdala dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice v korist tožene stranke pri njegovem do 1/2 solastnem deležu na nepremičnini parc. št. 326/4 in parc. št. 338/8 obe k.o. ...; (-) da je notarski sporazum bil realiziran v zemljiški knjigi; (-) da 391. člen ZFPPIPP (do novele ZFPPIPP-G, veljavne od 26. 4. 2016) kot obdobje izpodbojnosti v postopku osebnega stečaja določa zadnja tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil in izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe; (-) da v skladu z določbo 18. člena ZFPPIPP zakonec sodi med ožje povezane osebe stečajnega dolžnika; (-) da sta sedaj pravdni stranki sporazum v o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev sklenili dne 19. 12. 2014, torej znotraj obdobja izpodbojnosti, ki traja v obdobju zadnjih treh let od uvedbe stečajnega postopka, torej od 4. 3. 2012 do 25. 3. 2015; (-) da sodišče ugotavlja, da je tožena stranka predložila poročilo v prilogi B8 iz katerega izhaja, da je ocenjena tržna vrednost poslovne stavbe z zemljiščem v lasti družbe A. d.o.o. v maju 2011 znašala 1.190.000,00 EUR, s čimer dokazuje, da tožena stranka s sklenitvijo sporazuma ni prikrila darilne pogodbe, saj ima poslovni delež najmanj takšno vrednost kot 1/2 nepremičnine; (-) da iz predloženih bilanc na dan 31.12.2013 v prilogi A14 in A15 izhaja, da je družba A. d.o.o. že v letu 2013 izkazovala preko 280.000 EUR bilančne izgube in neprerekane so tudi trditve tožeče stranke, da je imela navedena družba v letih 2013 in 2014 550.000 EUR dolgoročnih finančnih obveznosti ter 80.000,00 kratkoročnih finančnih obveznosti, neprerekana dejstva pa štejejo za dokazana (212. člen ZPP in 214. člen ZPP); (-) da tožena stranka ni argumentirano prerekala, da so bile nepremičnine družbe A. d.o.o. v času sklenitve sporazuma obremenjene s hipoteko, ustanovljeno dne 5. 12. 2011 v korist U. d.d.v višini 570.000,00 EUR, maksimalno hipoteko ustanovljeno dne 6. 12. 2012 v korist U. d.d. v višini 80.000,00 EUR ter maksimalno hipoteko ustanovljeno dne 6. 12. 2012 v korist U. d.d. v višini 80.000,00 EUR, navedene hipoteke oziroma bremena v cenitvenem poročilu tožene stranke niso upoštevane; (-) da vse navedeno po oceni sodišča potrjuje, da družba A. d.o.o. oziroma njeni poslovni deleži konec leta 2014, v času sklenitve sporazuma dne 19. 12. 2014, torej le mesec in pol pred uvedbo stečajnega postopka (zoper družbo A. d.o.o. je bil stečajni postopek uveden 5. 2. 2015, kar je prav tako neprerekano dejstvo), niso imeli tržne vrednosti v višini, ki jo je tožena stranka pridobila s 1/2 nepremičnin v vrednosti najmanj 41.523,50 EUR (polovica vrednosti obeh nepremičnin s parc. št. 326/4 in 338/8 obe k.o. ... izhajajoč iz ocenjene vrednosti nepremičnin po podatkih na portalu GURS); (-) da sklenjeni sporazum tudi po oceni sodišča predstavlja prikriti pravni posel darilne pogodbe, s katero sta stranki želeli rešiti družinsko premoženje pred upniki tožeče stranke; (-) da je s sklenjenim sporazumom tožena stranka pridobila premoženje večje vrednosti brez ustrezne protidajatve, zato je objektivni pogoj izpodbojnosti po 383. členu v zvezi s prvo točko 271. člena v zvezi s 391. členom ZFPPIPP podan, saj je bila zmanjšana stečajna masa, v katero bi navedeno premoženje pripadalo in s tem so zmanjšane možnosti za poplačilo upnikov; (-) da je v skladu z drugim odstavkom 271. člena ZFPPIPP pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti nasprotno izpolnitev ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, izpodbojno ne glede na to ali je vedela, da je stečajni dolžnik insolventen in je torej subjektivni pogoj izpodbojnosti v konkretnem primeru podan, četudi tožena stranka ne bi vedela, da je tožeča stranka insolventna, saj je pridobila premoženje večje vrednosti brez ustrezne protidajatve; (-) že sama časovna povezanost sklenitve sporazuma dne 19. 12. 2014 in uvedba stečajnega postopka nad družbo A. d.o.o. dne 5. 2. 2015 in kasneje še osebnim stečajem tožeče stranke pa kaže, da je tožena stranka vedela oziroma bi morala vedeti za insolventnost tožeče stranke v času sklepanja sporazuma; (-) glede na vse ugotovljeno, je sodišče tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo;

8Pritožba sicer uveljavlja vse pritožbene razlog, vendar jih konkretno ne obrazloži, saj je pritožba dejansko prepis odgovora na tožbo, ki je bila tudi edina vloga tožene stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje, na te navedbe pa je bilo odgovorjeno z izpodbijano sodbo.

9Pritožba, da bi morda lahko bila uspešna, bi morala, konkretno izpodbijati zaključke sodišča prve stopnje, kot izhajajo iz sodbe, s katerimi pa je sodišče, kot povedano, že odgovorilo na trditve tožene stranke, ki se ponavljajo v pritožbi.

10Pritožbeno sodišče zato odgovarja na pritožbene navedbe zgolj zato, da razjasni, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presojo sodišča prve stopnje v sporni zadevi.

11Pritožba trdi, da je tožena stranka na podlagi izpodbijanega sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev prejela le to, kar ji na podlagi skupnega premoženja iz zakonske zvez po zakonu pripada. Delitev skupnega premoženja je le posledica razveze zakonske zveze, za katero sta se s tožečo stranko sporazumno odločila in ne drži, da bi bil namen sedaj pravdnih strank, da bi bilo ohranjeno družinsko premoženje pred upniki tožeče stranke.

12Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo v toliko, kolikor ta navaja, da je v zakonski zvezi ustvarjeno premoženje skupno premoženje, ki se ob razvezi zakonske zveze ugotavlja in nato določijo deleži na skupnem premoženju. Tako je pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

13Tudi ni dvoma, da se zakonca lahko dogovorita za delitev skupnega premoženje tako, kot menita, da je to primerno, če ni spora in če do delitve skupnega premoženja ne pride v okoliščinah, kot je bilo v obravnavani zadevi.

14Posebna okoliščina v obravnavani zadevi je ta, da je izpodbijani sporazum sklenjen 19. 12. 2014, nato pa je 25. 3. 2015 nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja.

15Ko se začne osebni stečaj, se oblikuje stečajna masa skladno z 224. členom ZFPPIPP¹ in skladno z določbo 389. člena ZFPPIPP², ki se nato razdeli med upnike stečajnega dolžnika, kolikor se upniki priglasijo in stečajna masa sploh oblikuje.

16Kot izhaja iz določbe 224. člena ZFPPIPP se stečajna masa oblikuje tudi iz premoženja, ki se pridobi na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika. Kolikor je stečajni dolžnik v obdobju izpodbojnosti izvedel dejanje, ki je po določbah ZFPPIPP izpodbojno, sme stečajni upravitelj ali upnik vložiti izpodbojno tožbo s povračilnim zahtevkom in zatrjevati ter dokazovati, da je določeno dejanje izpodbojno, tožena stranka, to je tista, v korist katere je dejanje bilo storjeno, pa mora trditve izpodbiti, če želi v postopku uspeti.

17Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka s sporazumom o razdelitvi skupnega premoženja prejela več kot je prejel sedaj stečajni dolžnik, kar pomeni, da ni bilo ekvivalence pri delitvi skupnega premoženja in je pri pravnem poslu šlo za prikrito dejanje darila.

18Po stališču pritožbenega sodišča je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ne prerekala ne dokazala, da je poslovni delež, ki ga je tožeča stranka prejela oziroma obdržala v okviru razdelitve skupnega premoženja v trenutke delitve premoženja bil vreden več kot je vrednost premoženja, ki ga je prejela tožena stranka.

19Potem, ko je tožeča stranka trdila in dokazala, da je družba, v kateri je tožeča stranka imela poslovni delež , že v času delitve premoženja, poslovala z izgubo in da je premoženje bilo obremenjeno s hipotekami, bi tožena stranka moral trditi in dokazati, da je kljub vsemu poslovni deleže bil ekvivalent ½ nepremičnine, ki jo je prejela tožena stranka. Tega pa tožena stranka ni niti trdila niti dokazala, saj je ostala zgolj pri pavšalni trditvi, da vrednost poslovnega deleža določa trg in to trdi še v pritožbi, toda golo zatrjevanje ne zadošča, temveč bi morala tožena stranka konkretno dokazati, da je tržna cena poslovnega deleža dejansko bila ekvivalent vrednosti nepremičnine, ali, da bi smela zatrjevati, da tudi njen delež ni toliko vreden, kot se je zatrjevalo.

20Ker tožena stranka trditvenega in dokaznega bremena ni zmogla, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je sporazum o razdelitvi premoženja zakoncev navidezen in skriva darilno pogodbo, posledično pa je pravilna materialno pravna presoja sodišča prve stopnje, da je s tem zmanjšano premoženje tožeče stranke, ki z izpodbijanim sporazumom ni prejela nasprotne dajatve oziroma v neznatni vrednosti ter je s tem izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti po 271. členu ZFPPIPP.

21V primeru, da gre za izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikov premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, je dejanje izpodbojno ne glede na to ali je izpolnjen pogoj iz 2.točke prvega odstavka 271.člena ZFPPIPP ( to pa je subjektivni pogoj izpodbojnosti: ″če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen″).

22Enako velja po določbi 391. člena ZFPPIPP, če gre za dejanje, sklenjeno med zakonci in so ta pravna dejanja izpodbojna ne glede na to, ali je izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP.

23Tako sodišču prve stopnje sploh ni bilo potrebno ugotavljati subjektivnega pogoja izpodbojnosti in se je s tem po nepotrebnem ukvarjalo, pritožbeni očitki glede tega, da tožena stranka ni vedela niti za insolventnost tožeče stranke niti za insolventnost gospodarske družbe, v kateri je imela tožeča stranka poslovni deleže, ki ji je bil dodeljene z izpodbijanim sporazumom, pa so tudi odveč in ne morejo vplivati na pravilno presojo sodišča prve stopnje.

24Glede na ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je gre pri sporazumu o delitvi skupnega premoženja zakoncev z dne 19. 12. 2014 za izpodbojno dejanje po 271. členu ZFPPIPP v zvezi s 391. členom ZFPPIPP ker je bilo sklenjeno v času izpodbojnosti med povezanima osebama (zakonca) in je s tem zmanjšana čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika, zato mora tožena stranka trpeti spremembo vpisa v zemljiški knjigi.

25Izpodbijana sodba ima po mnenju pritožbenega sodišča razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne. Sodišču prve stopnje se ni pripetila nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

26Pritožba izreka o stroških pravdnega postopka ni konkretno izpodbijala, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

27Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP) .

28Tožena stranka ni priglasila stroškov postopka, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izjasniti.

¹ Določba 224. člena ZFPPIPP se glasi: ″1) Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov.(2) V stečajno maso spadajo: 1. premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka 2. vse premoženje, doseženo z:- unovčenjem stečajne mase, - upravljanjem stečajne mase in- izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter 3. premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka.
² Določba 389. člena ZFPPIPP se glasi: ″(1) V stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena tega zakona spadajo tudi: 1. plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, 2. premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.(2) Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti: 1. predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ, in 2. prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ.(3) Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, se uporablja 102. člen ZIZ.″