VSL Sodba I Cp 575/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec naj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah I 2005/1081 z dne 19. 10. 2005 v celoti v veljavi. Po tem je toženec tožniku dolžan plačati 1200,34 EUR z ustreznimi obrestmi in stroški, in sicer kot najemnino za najeti poslovni prostor za tri mesece, januar, februar in marec 2005 ter aro.

2Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bi se zahtevek zavrnil, tožnik pa naj povrne vse pravdne stroške, od katerih pritožbene še dodatno priglaša. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je on stranka v tem sporu, saj je A. A., njegov tast, oseba, s katero je bil tožnik v poslovnem razmerju in sam je imel ključe od poslovnih prostorov preko svojega tasta. Pri njem je bil tudi zaposlen, nenavadno bi bilo, da bi imel delavec delovni prostor za delodajalca. Sam je imel v tistem času poslovne prostore v R. Pritožnik meni, da je dokazna ocena napačna, da dejansko sam nikoli ni sklenil pogodbe s tožnikom.

3Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker pa gre za spor majhne vrednosti (do 2000 EUR, 1. odst. 443. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP), se sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (1. odst. 458. čl. ZPP), zato so vse zgoraj povzete pritožbene navedbe nerelevantne.

6Po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče preverilo, da je prvostopenjsko sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, absolutnih bistvenih kršitev postopka, na se katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), pa pri tem tudi ni storilo.

7Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po 1. odst. 125. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, in po 1. odst. 239. čl. OZ, po katerem ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Na podlagi najemne pogodbe z dne 27. 12. 2004 toženec tožniku dolguje najemnino za tri mesece po 300,45 EUR (januar, februar in marec 2005) ter 300 EUR neplačane are, ker je v zamudi, pa gredo tožniku za čas zamude še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).

8Ker torej pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo relevantnih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP), s stroškovno zahtevo vret (1. odst. 154. čl. ZPP). Na podlagi 5. odst. 458. čl. ZPP sem o tem odločila kot posameznica.