VDSS Sklep Pdp 962/2017

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 12. 10. 2017 zavrglo.

2Zoper sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da mu je sodišče naložilo popravo oziroma dopolnitev tožbe, nakar je tožbo zavrglo, ker kljub pozivu ni navedel svojih identifikacijskih podatkov po 180. a členu ZPP in ker naj ne bi opredelil vrednosti spornega predmeta, kot to zahteva 45. člen ZPP. Slednje ne drži, saj je že v tožbi navedel vrednost spornega predmeta, zato mu je bila ta poprava naložena po nepotrebnem. Z nejasnim sklepom mu je bilo naloženo, da mora pridobiti identifikacijske podatke za toženo stranko. Tožnik v tožbi res ni navedel svojih identifikacijskih podatkov, vendar iz nerazumljivega sklepa ni bilo razvidno, da sodišče zahteva njegove identifikacijske podatke. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), v zvezi s 366. členom ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožbo z dne 12. 10. 2017 izdalo tri sklepe z dne 16. 10. 2017 o popravi oziroma dopolnitvi tožbe v odrejenem roku 15 dni (108. člen ZPP). Prvi sklep se je nanašal na to, da mora tožnik opredeliti vrednost spornega predmeta, drugi na to, da mora navesti svoje identifikacijske podatke, tretji pa, da mora pridobiti identifikacijske podatke tudi za toženo stranko. Pri tem je sodišče prve stopnje v zvezi s slednjim sklepom resda nejasno zapisalo, da naj predloži identifikacijske podatke za toženo stranko: A.A., kar pa ni naziv tožene stranke, ampak tožnikovo ime. Vendar pa to ni odločilno za ugoditev tožnikovi pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, ker tožnik tudi v odrejenem roku za popravo oziroma dopolnitev tožbe ni navedel svojih identifikacijskih podatkov in ker naj ne bi opredelil vrednosti spornega predmeta. V odrejenem roku mu je namreč uspelo pridobiti identifikacijske podatke za toženo stranko, zato to ni bil razlog za zavrženje tožbe.

6Tožnik svojih identifikacijskih podatkov (180. a člen ZPP) resda ni navedel ne v tožbi ne v odrejenem roku za popravo tožbe, ampak šele v pritožbi. Je pa sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno naložilo popravo tožbe glede opredelitve vrednosti spornega predmeta, pri čemer se je neustrezno sklicevalo na 45. člen ZPP. Ta nalaga popravo tožbe, če vrednost spornega predmeta ni določena v tožbi, predmet katere je nedenarni zahtevek, kar pa ne velja za konkretni primer, ko je predmet tožbe denarni zahtevek. Poleg tega pa drži pritožbena navedba, da je tožnik vrednost spornega predmeta v tožbi tudi opredelil - pcto. 1.869,95 EUR.

7Predvsem pa je za odločitev o pritožbi ključna določba 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), po kateri mora sodišče delavca, ki nima pooblaščenca, v primeru naložene poprave ali dopolnitve poučiti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je tožbo vložil sam, brez pooblaščenca, zato bi ga sodišče prve stopnje ob naloženi popravi oziroma dopolnitvi tožbe moralo poučiti o možnosti brezplačne pravne pomoči. Ker tega ni storilo, je posledično tožbo zaradi nezadostne poprave s strani tožnika napačno zavrglo.

8Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (365. člen ZPP).