36. člen ZDSS-1

Tožnik je prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložil, ko se je rok za popravo in dopolnitev tožbe že iztekel. Da bi prošnja lahko vplivala na tek roka, bi jo moral vložiti do njegovega izteka.

Tožnik vloge (tožbe) ni dopolnil in popravil, kot mu je bilo naloženo s sklepom; dopolnitev, ki sicer vsebuje sedež toženke in njene identifikacijske podatke, je poslal sodišču v enem izvodu, pri čemer ta še vedno ne vsebuje določnega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev niti ne dopolnitve tožbenih navedb oziroma dejstev, na katera tožnik opira zahtevek (prvi odstavek 180. člena ZPP). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.

Pritožba utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni odločilo v mejah postavljenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena v zvezi s 339. členom ZPP). Na podlagi sklepa pritožbenega sodišča je bilo dolžno odločiti o prvi točki tožbenega predloga, v kateri je tožnica vtoževala razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je tožbeni predlog samo preoblikovalo in odločilo o ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Pravilna je pritožbena navedba, da tožbeni zahtevek (niti tisti, ki ga je v prvi točki tožbe postavila tožnica, niti tisti, ki ga je oblikovalo sodišče prve stopnje samo) ni bil postavljen v skladu s procesnimi pravili. Zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zahtevek za ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, temveč le za ugotovitev enostranskega dejanja delodajalca, kar ni v skladu s 181. členom ZPP; takšna formulacija povzame le pravno konkluzijo o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki spada v obrazložitev razlogov sodbe, ne pa bistvenega - odločitve o (nadaljnjem) obstoju delovnega razmerja med strankama ali dajatvenem zahtevku na podlagi zatrjevane nezakonitosti; posebn

Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženka za sprejem aktov – navodila, s katerim je bilo obvezno nošenje mask – ni imela podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalka dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska obveznost glede na 45. člen ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1; spoštovanje in izvajanje predpisov ter ukrepov o varnosti in zdravju pri delu je zakonska obveznost delavca (35. člen ZDR-1). Izdano navodilo glede mask ni pomenilo, da bi se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili, niti enostranskega določanja obveznosti iz delovnega razmerja s strani delodajalca, da bi se zahtevala sprememba obstoječe pogodbe o zaposlitvi, kot to neutemeljeno navaja tožnik v pritožbi.

V 180. členu ZPP je res določeno, da mora tožba obsegati tudi identifikacijske podatke strank iz 180.a člena ZPP, torej v primeru fizične osebe navedbo osebnega imena, naslov prebivališča in EMŠO, če je stranka vpisana v centralni register prebivalstva (ali davčno številko, če ni vpisana v ta register in je vpisana v davčni register, ali rojstni datum, če ni vpisana v nobenega od registrov). Ne glede na to, bi v okoliščinah obravnavanega primera zavrženje prve točke tožbenega predloga zaradi nenavedene EMŠO številke v tožbi, po oceni pritožbenega sodišča pomenilo nesorazmeren poseg v tožničino ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS).

Pritožba tožnika utemeljeno uveljavlja, da je postavil določen zahtevek (plačilo odškodnine v višini 20.000,00 EUR), predvsem pa, da je navedel dejstva, ki zahtevek utemeljujejo (navedbe o ravnanjih toženke oziroma škodi, ki jo je utrpel), predlagal pa je tudi dokaze (listine: opis dogodka z dne 15. 9. 2021, zdravstveni karton, odpoved pogodbe o zaposlitvi in druge; listine je predložil že s tožbo, dodatne listine z dopolnitvijo tožbe). Sodišče prve stopnje je zato tožbo v delu, v katerem se nanaša na odškodnino, neutemeljeno kot nepopolno zavrglo.

Toženka je dne 8. 9. 2021 vložila vlogo z istega dne. Vloga ni v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je toženko pravilno s sklepom z dne 10. 9. 2021 pozvalo, da jo popravi tako, da bo v slovenskem jeziku, in jo sodišču predloži v dveh izvodih. Toženka se na sklep ni odzvala. Tako je sodišče utemeljeno izdalo izpodbijani sklep in vlogo z dne 8. 9. 2021 zavrglo.

Sodišče prve stopnje je s sklepom pozvalo prvega vlagatelja, da vlogo dopolni s podatki, ki jih je vloga že vsebovala, poleg tega je ravnalo v nasprotju s 36. členom ZDSS-1, ki glede nerazumljivih in nepopolnih vlog nalaga sodišču, da delavca pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča.

Po določbi 36. člena ZDSS-1 mora sodišče delavca, ki nima pooblaščenca, v primeru naložene poprave ali dopolnitve poučiti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je tožbo vložil sam, brez pooblaščenca, zato bi ga sodišče prve stopnje ob naloženi popravi oziroma dopolnitvi tožbe moralo poučiti o možnosti brezplačne pravne pomoči. Ker tega ni storilo, je posledično tožbo zaradi nezadostne poprave s strani tožnika napačno zavrglo.

V skladu s prvim odstavkom 180. člena ZPP mora tožba poleg drugih podatkov, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP), obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, pri denarnem tožbenem zahtevku načeloma z navedbo določenega zneska denarja. Glede navedbe dejstev pa se zahteva, da mora tožba vsebovati toliko dejstev, da je mogoče jasno identificirati zahtevek in ga ločiti od morebitnih drugih zahtevkov. Iz navedb mora biti mogoče podlago zahtevka ločiti od drugih dejanskih podlag in ne sme biti nobenega dvoma, na kateri življenjski dogodek stranka veže nastanek svojega domnevnega zahtevka. Sodišče od vložnika vloge (v primeru tožbe od tožeče stranke), ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP zahteva, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. V individualnih delovnih sporih sodišče hkrati delavca pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča.

Sodišče od vložnika vloge, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP zahteva, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. V individualnih delovnih sporih sodišče hkrati delavca pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča (36. člen ZDSS-1. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).

Tožnik se je poškodoval pri delu, ko mu je kamnita plošča nagrobnika stisnila prst desne roke. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke, saj nagrobna plošča sama po sebi ni nevarna stvar, tudi dejavnost urejanja grobov ni nevarna dejavnost. Izvedenec za varstvo pri delu je pojasnil, da sicer ne obstaja predpis, ki bi določal, kako se varno odstranjuje nagrobne plošče, da pa obstajajo temeljna načela varstva pri delu, ki jih delodajalec mora upoštevati. Delodajalec kot vodja del bi moral delo organizirati tako, da bi ga lahko tožnik in sodelavec varno opravila. Izvedenec je pri tem ugotovil, da tožena stranka ni izkazala programa usposabljanja in potrdila o preizkusu praktične usposobljenosti, ko izvajalec usposabljanja pokaže, kako mora delavec varno opravljati delo in kakšne pripomočke more ob tem uporabljati. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je za nastalo škodo odgovorna tožena stranka v višini 90 %, tožnik pa le 10 %.

Ker sodišče prve stopnje tožbe iz razlogov, ki jih je v navedlo izpodbijanem sklepu (tj. da tožba ne vsebuje vseh pravno relevantnih dejstev in tudi ne ustreznega in izvršljivega tožbenega zahtevka), ne bi smelo zavreči, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožnik, ki je uspel v sporu zaradi napredovanja oziroma uvrstitve v višji količnik, je glede zahtevka za obračun in plačilo razlike v mesečnih prispevkih za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje ter razlike v donosnosti v tej zvezi, za čas od 1. 10. 2008 dalje, tožbeni zahtevek pomotoma oblikoval tako, da je zahteval plačilo „tožniku“, namesto „v sklad“. Ker je do tega prišlo pomotoma, saj je v vseh preostalih točkah tožnik postavil zahtevek, ki se glasi na plačilo tožniku, v obrazložitvi oziroma trditveni podlagi v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa je jasno navedel, da delodajalec to plačilo za delavce (policiste) vplačuje v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Slovenije (SODPZ), je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo ter tudi v tem delu ugodilo reparacijskemu zahtevku tožnika, saj je šlo v konkretnem primeru za delno zmotno uporabo materialnega prava, pri čemer je upoštevaje zakonske podlage jasno, da je tožena stranka dolžna za tožnika plačati - na račun Sklada, upoštevaje pri tem pokojninske načrte SODPZ na podlagi ZPIZ-1 in ZPIZ-2, oziroma, da tožena stranka ni dolžna plačati zneskov tožniku, kot je tožnik zmotno navedel v postavitvi tožben

Izpodbijani sklep o zavrženju tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, da se tožeči stranki delovno razmerje pri toženi strani, sporazumno razveže z določenim dnem tako, da se mu prizna delovno razmerje pri toženi stranki do tega datuma, z izplačilom plače in v zvezi s tožbenim zahtevkom, da mora tožena stranka tožnika prijaviti v zdravstveno zavarovanje za navedeno obdobje in zanj plačati zakonsko določene in predpisane davke in prispevke, je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke člena 339/2 ZPP, saj je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve navedlo, da sprememba tožbe ni dovoljena, čeprav je z izpodbijanim sklepom zavrglo prav to spremembo tožbe. S tem je podano nasprotje med izrekom sklepa in njegovo obrazložitvijo. Če sodišče spremembe tožbe ne dovoli, o spremenjeni tožbi ne more odločati. Sodišče prve stopnje je spremenjeno tožbo tožnika zavrglo z obrazložitvijo, da je tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal v okviru spremembe tožbe, nedoločen in neprimeren za obravnavanje. Pri tem je prezrlo 36. člen ZDSS-1, ki opredeljuje ravnanje sodišče ob nerazumljivih in nepopolnih vlogah. 180. člen ZPP določa med drugim tudi, da mora tožba obs

V določbi 36. člena ZDSS-1 je glede nerazumljivih in nepopolnih vlog izrecno opredeljeno, da v primeru, če sodišče zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, delavca hkrati pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Ker je sodišče prve stopnje vložniku vloge le naložilo, da je dolžan vlogo popraviti, pri čemer pa ga ni poučilo, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, da bo sposobna za obravnavanje, je zmotno uporabilo materialno pravo.

Skladno s 36. čl. ZDSS-1 mora sodišče v primeru, če zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, delavca hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je v sporu nastopal sem, brez pooblaščenca, sodišče pa tožnika v sklepu ni poučilo, kako naj tožbo popravi, niti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, kar je terjalo razveljavitev sodbe. Če bi sodišče prve stopnje tožnika skladno z določbo 36. čl. ZDSS-1 pravilno poučilo, bi tožnik kot delodajalca (toženo stranko) prav gotovo navedel pravilno pravno osebo (tožnik je namreč tožbo vložil zoper pravno osebo, ki v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj ni tožnikov delodajalec).

Sodišče prve stopnje je tožnike na odpravo pomanjkljivosti tožbe oziroma na popravo tožbe sicer pozvalo šele potem, ko je tožena stranka že podala odgovor na tožbo, vendar zaradi tega ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ki so vplivale oziroma bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (člen 339/1 ZPP). Z ozirom na to, da tako 108. člen ZPP kot tudi 36. člen ZDSS-1 nalagata sodišču, kako naj postopa, da se odpravijo pomanjkljivosti ali nepopolnosti v vlogah (med vloge spada tudi tožba), ni mogoče šteti, da je sodišče prve stopnje favoriziralo tožnike oziroma izigralo procesna pravila oziroma da ni sodilo nepristransko in neodvisno.

Ker tožnik nima pravniškega državnega izpita (tega ob vložitvi revizije ni niti navajal niti izkazal), je njegova revizija nedovoljena. Revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nepopolna, ampak nedovoljena. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa, s katerim je tožniku naložilo, naj revizijo vloži po odvetniku.

Ker tožnik v tožbi ni oblikoval tožbenega zahtevka, je sodišče izdalo sklep o popravi in ga opozorilo na pravne posledice, če ne bo ravnal skladno z navedeno zahtevo. Pri tem bi ga moralo poučiti, kako naj pomanjkljivosti vloge odpravi: naj vlogo naslovi kot tožbo, v njej navede vse sestavine tožbe v smislu 180. člena ZPP ter oblikuje tožbene zahtevke v zvezi z odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Ker sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, sklep o zavrženju nepopolne vloge ni zakonit.