VSRS Sklep VIII DoR 18/2018-6

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica v delovnem razmerju pri toženi stranki od 1. 10. 2013 dalje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto visokošolskega učitelja, in sicer v obdobju od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2014 v obsegu 45 % polnega delovnega časa, v obdobju od 1. 10. 2014 do 30. 9. 2015 v obsegu 72 % polnega delovnega časa, od 1. 10. 2015 dalje pa za polni delovni čas. Ugotovilo je, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med strankama z dne 30. 6. 2016 nezakonito in ga je razveljavilo. Toženi stranki je naložilo, da sklene oziroma tožnici izroči z njene strani podpisano pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto visokošolskega učitelja, za takšen obseg delovnega časa, kot je naveden uvodoma. Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove na delo na delovno mesto visokošolskega učitelja in jo za ves čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi prijavi v ustrezna socialna zavarovanja, ji prizna delovno dobo ter izplača v denarju vse prejemke, do katerih je tožnica upravičena kot oseba v delovnem razmerju. Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek. Tožbenemu zahtevku je ugodilo na podlagi ugotovitve, da je tožnica v spornem obdobju na podlagi pogodb o delu za A.A. opravljala delo visokošolske učiteljice, pri čemer so bili podani vsi elementi delovnega razmerja iz 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 21/2013).

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijani del sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

- Ali je podana kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitev ustavne pravice do obrazložene sodne odločbe in pritožbe, če sodišče brez razumnih razlogov zavrne izrecen ugovor pasivne legitimacije tožene stranke, da je A.A. v okviru svojih pristojnosti sklepala pogodbe v svojem imenu in za svoj račun, ter o tožničinem izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva (NPVS) na A.A. ne navede pravno odločilnih dejstev:

- kateri konkretni NPVS naj bi tožnica izvajala,

- kaj je konkretna vsebina tega NPVS in

- katere konkretne obveznosti tožnice naj bi pomenile izvajanje del iz NPVS?

- Ali je podana kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitev ustavne pravice do obrazložene sodne odločbe in pritožbe, če sodišče ne obravnava pravno relevantnega ugovora tožene stranke:

* da spornih pogodb ni sklepal rektor tožene stranke, ki je edini pristojen za sklenitev delovnih razmerij na vseh članicah univerze;

* da prof. B.B. kot predstojnik katedre ni imel nobenih pristojnosti, da bi tožnici nalagal dodatne obveznosti, ki so presegale vsebino obveznosti iz pogodb, ki jih je s tožnico sklenil dekan A.A., zaradi česar ravnanje tožnice in prof. B.B., ki sta bila ves čas seznanjena z veljavnimi predpisi, predstavlja eklatantno izigravanje kogentnih predpisov ter nasprotuje načelu vestnosti in poštenja?

- Ali je podana kršitev prvega odstavka 355. člena ZPP, če sodišče druge stopnje brez opravljene glavne obravnave (pavšalno) samo ugotovi dejstva, ki so pomembna za presojo ugovora delno prepozne tožbe?

- Ali je podana kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitev ustavne pravice do obrazložene sodne odločbe in pritožbe, če sodišče ne obravnava pravno relevantnega ugovora tožene stranke, da je tožnica v pedagoškem procesu na A.A. lahko sodelovala izključno kot zunanja sodelavka oziroma gostujoča predavateljica, ker nima habilitacijskega naziva, ki ga določa akt o sistemizaciji delovnih mest na A.A., ter zato ne izpolnjuje pogojev za redno zaposlitev in zasedbo delovnega mesta na A.A.?

- Ali je podana kršitev 5. in 7. člena ZPP, če sodišče prve stopnje samovoljno ugotavlja nezatrjevana dejstva v korist tožeče stranke in s tem prikrajša toženo stranko do obrambe, sodišče druge stopnje pa se na pritožbene očitke ne odzove in kršitve ne odpravi?

- Ali je podana kršitev pravice do izpodbijanja dejanskega stanja v pritožbenem postopku iz prvega odstavka 338. člena ZPP ter 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje argumentirano očita selektivno, pristransko in povsem nekritično presojo izvedenih dokazov, ki so bili upoštevani le v tistem delu, ko so v korist tožeči stranki, in hkrati tudi graja, da se sodišče do nasprotnih dokazov ni opredelilo in jih ovrednotilo, kar ima za posledico nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, sodišče druge stopnje pa tega pritožbenega razloga vsebinsko ne obravnava in napak ne odpravi?

- Ali je podana napačna uporaba materialnopravne določbe 4. člena ZDR-1, ker sodišče pri presoji sestavin vtoževanega delovnega razmerja:

* ni ločilo pedagoškega od delovnega procesa A.A.,

* ni upoštevalo dejanske neodvisnosti in samostojnosti tožnice, ki se odraža zlasti v zelo nizkem številu ur prisotnosti tožnice na A.A. ter v izjemno velikem obsegu opravljanja tržne dejavnosti za številne druge naročnike,

* ni obravnavalo vseh relevantnih okoliščin, ki so značilne za netipična dela?

- Ali je sodišče zmotno uporabilo določbo 3. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ker je tožnici prisodilo regres za prehrano, čeprav na A.A. ni bila prisotna več kot 4 ure dnevno?

4Predlog ni dovoljen.

5V skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. ZPP-E se je začel uporabljati 14. 9. 2017, postopek pred sodiščem prve stopnje pa se je končal 3. 4. 2017, torej pred začetkom uporabe ZPP-E. Zato se postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah prej veljavnega zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami).

6Uporaba prej veljavnega ZPP pomeni, da je glede dovoljenosti revizije v delovnih in socialnih sporih treba upoštevati določbo 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), ki določa, da je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih spornih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.

7V tej zadevi gre za spor o ugotovitvi obstoja delovnega razmerja, kar pomeni, da je revizija dovoljena že na podlagi samega zakona. Tožena stranka je imela možnost, da revizijo vloži neposredno na podlagi določbe 2. točke 31. člena ZDSS-1, zato nima pravne podlage in tudi ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije. V skladu s tretjim odstavkom 367. člena ZPP Vrhovno sodišče lahko dopusti revizijo le v primeru, če ta ni dovoljena po samem zakonu.

8Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. in 374. člena ZPP predlog zavrglo kot nedovoljen.