VSL Sklep II Cp 2744/2017

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo ter sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 35933/2017 s 25. 4. 2017 v obsegu, ki se nanaša na toženca, razveljavilo tudi v preostalem, nerazveljavljenem delu.

2Tožeča stranka v pravočasni pritožbi navaja, da ji je sodišče prve stopnje, kljub temu da ni šlo za nujno zadevo, 27. 7. 2017 vročilo poziv k dopolnitvi tožbe. Z dopisom s 25. 8. 2017 je sodišču poziv vrnila in predlagala ponovno vročitev, sodišče pa je tožbo zavrglo. Navaja, da če bi zdržalo tolmačenje sodšča, da lahko vroča v času sodnih počitnic, bi sama lahko prejela tudi 50 ali več pozivov in če bi v vseh zadevah rok začel teči 16. 8., sploh ne bi imela dopusta. Predlaga razveljavitev sklepa ter povrnitev dosedanjih in pritožbenih stroškov.

3Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tretjem odstavku 83. člena Zakona o sodiščih je določeno, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo niti se ne vročajo sodna pisanja, razen če gre za nujne zadeve iz drugega odstavka tega člena. Če je bilo sodno pisanje v ne nujnih zadevah vročeno v času sodnih počitnic, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Tožeča stranka ima tako prav, da se v ne nujnih zadevah v času trajanja sodnih počitnic ne vroča, toda če do tega kljub vsemu pride, je stranka varovana tako, da rok, določen v tem sodnem pisanju za opravo kakega dejanja, ne teče, dokler trajajo sodne počitnice.

6Tožeča stranka je sklep o dopolnitvi tožbe s 26. 7. 2017 (list. št. 28) prejela 27. 7. 2017, kar izhaja iz podpisane vročilnice in kar je nedvomno znotraj sodnih počitnic. Pritožnica pravilno opozarja, da to ni prav, saj obravnavana zadeva ni nujna v smislu drugega odstavka 83. člena ZS. Vendar je bila tožeča stranka pred negativnimi posledicami napačne odločitve sodišča, ki je odredilo vročanje, varovana tako, da ji je rok za odgovor na pozivni sklep sodišča tekel šele od 16. 8. 2017. To pomeni, da je bila v enaki situaciji, kot če bi pozivni sklep prejela takoj po izteku sodnih počitnic. Namesto, da bi tožeča stranka pozivni sklep vrnila sodišču, bi morala v roku 8 dni, ki ji je tekel od 16. 8. 2017, dopolniti tožbo, pa tega ni storila. In tega ni storila niti kasneje, po že nastali zamudi. Posledice neodziva torej trpi sama in jih ne more pripisati nepravilnemu ravnanju sodišča.

7Po 451. členu ZPP mora tožnik v postopku v sporih majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, toženec pa v odgovoru na tožbo. Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, identifikacijske podatke strank in vrednost spornega predeta, če predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek (prvi in drugi odstavek 180. člena ZPP). Če tožba ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, pri čemer je vezan na rok za popravo (108. člen ZPP).

8Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pravilno pozvalo, naj v določenem roku dopolni tožbo, saj predlog za izvršbo, vložen pri centralnem oddelku za verodostojno listino, tudi po oceni pritožbenega sodišča vsega, kar mora imeti tožba, nima. Tožeča stranka tožbe ni dopolnila, zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo.

9Ker niso podane ne pritožbeno uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe.