VSL Sklep I Cpg 142/2018

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o zavarovanju opr. št. Zg 51/2017 z dne 13.11.2017, tako da je navedeni sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je rok 8 dni za izvedbo začasnega sanacijskega ukrepa iz I. točke izreka nadomestilo z rokom 30 dni ter nadalje tako, da je navedeni sklep v II. točki izreka razveljavilo v delu, kjer je bilo določeno: “dolžniku pa se naloži, da v nadaljnjih 3 (treh) dneh od preteka tega roka založi znesek za stroške izvedbe dejanj iz prejšnje točke tega sklepa v znesku 29.929,04 EUR“ ter v celoti v III. točki izreka, predlog za izdajo začasne odredbe pa je v tem delu zavrnilo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo in zadevni sklep o zavarovanju z dne 13.11.2017 v nespremenjenem oziroma nerazveljavljenem delu pustilo v veljavi (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Odločilo je še, da stranki sami nosita svoje stroške v zvezi z ugovorom zoper sklep o zavarovanju (III. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2Zoper II. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ) pravočasno pritožuje dolžnik. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu ugovoru v celoti ugodi, sklep o zavarovanju v celoti razveljavi ter v celoti zavrne upnikov predlog za zavarovanje. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasil je pritožbene stroške.

3Pritožba dolžnika je bila vročena upniku, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasil je pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o zavarovanju z dne 13.11.2017, s katerim je dolžniku naložilo, da v roku 8 dni na stavbi upnika št. 3000, na naslovu A., ki stoji na zemljiški parceli št. 000 k.o. X, na lastne stroške izvede začasni sanacijski ukrep v skladu z Načrtom gradbenih konstrukcij (PZI) za gradnjo, in sicer tako, kot izhaja iz I. točke navedenega sklepa o zavarovanju. Nadalje je sodišče prve stopnje v II. točki izreka sklepa o zavarovanju za primer, če dolžnik v postavljenem roku svoje obveznosti po sklepu ne izpolni, pooblastilo upnika, da na stroške dolžnika zaupa izvedbo dejanj iz I. točke izreka drugi osebi, dolžniku pa za ta primer naložilo, da založi znesek za stroške izvedbe teh dejanj v višini 29.929,04 EUR. Še nadalje je upniku in drugi osebi, ki bi ji upnik zaupal izvedbo dejanj, dovolilo, da za izvedbo začasnih sanacijskih dejanj dostopa na dolžnikove nepremičnine, ki ležijo ob upnikovi stavbi št. 3000, zlasti na nepremičnino parc. št. 4000 ter tam stoječo novogradnjo K. V III. točki izreka sklepa o zavarovanju pa je sodišče prve stopnje za primer, če dolžnik ne bo založil stroškov, dovolilo izvršbo za poplačilo upnikove denarne terjatve, in sicer z nalogom organizacijam za plačilni promet, pri katerih ima dolžnik odprte transakcijske račune, hranilne vloge ali depozite, da blokirajo dolžnikova denarna sredstva v višini 29.929,04 EUR in še pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju zarubijo denarna sredstva dolžnika na vseh dolžnikovih računih ter jih še pred pravnomočnostjo navedenega sklepa nakažejo na transakcijski račun upnika. V IV. točki izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnem zaključku pravde o glavni stvari, v točki V. izreka sklepa o zavarovanju pa je upniku naložilo, da v postavljenem roku zoper dolžnika vloži tožbo, s katero bo opravičil to začasno odredbo. V točki VI. izreka sklepa o zavarovanju je sodišče prve stopnje še odločilo, da ugovor zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži izvršitve. VII. točka izreka sklepa o zavarovanju vsebuje stroškovno odločitev.

6Z izpodbijanim sklepom (sklep z dne 21.12.2017) je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika zoper sklep o zavarovanju delno ugodilo, tako da je sklep o zavarovanju v I. točki izreka spremenilo tako, da je rok 8 dni za izvedbo začasnega sanacijskega ukrepa nadomestilo z rokom 30 dni; nadalje je sklep o zavarovanju v II. točki izreka delno razveljavilo, in sicer v delu, kjer je bilo dolžniku naloženo, da založi znesek 29.929,04 EUR za stroške izvedbe dejanj iz I. točke izreka sklepa o zavarovanju, v celoti pa je razveljavilo III. točko izreka sklepa o zavarovanju in predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrnilo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo in sklep o zavarovanju v izpodbijanem a nespremenjenem delu pustilo v veljavi (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Odločilo je še, da vsaka stranka sama nosi stroške ugovornega postopka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa).

7Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjskega sklepa in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

8Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je verjetnost upnikove nedenarne terjatve¹ izkazana, kar je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 272. člena ZIZ, je pravilna. Sodišče prve stopnje je prepričljivo zaključilo, da je obstoj upnikove terjatve izkazan z dovolj visokim dokaznim standardom, to je stopnjo verjetnosti, ki je podana takrat, kadar so razlogi, ki govorijo v prid obstoju terjatve (resničnosti dejstva) številčnejši in tehtnejši od tistih, ki govorijo proti. Pri tem se je utemeljeno oprlo: 1.) na nesporno dejstvo, da neposredno ob upnikovi stavbi št. 3000 (ki leži ob južnem robu upnikove parcele št. 4001, k.o. X) dolžnik na sosednjih zemljiških parcelah, zlasti na parc. št. 4000, pa tudi 4002, 4003 in 4004, vse k.o. X, gradi večstanovanjsko stavbo (objekt K.), 2.) na predpravdno izvedensko mnenje izvedenca M. L. (priloga A9 spisa), iz katerega izhaja, da so zadevne poškodbe na upnikovem objektu nastale izključno zaradi dolžnikove gradnje večstanovanjskega objekta na sosednjih parcelah št. 4000, 4002 4003 in 4004, vse k.o. X, in sicer v posledici izkopa gradbene jame (ta je bila po navedbah dolžnika izkopana spomladi 2017) do temeljev obstoječega objekta upnika (stavba št. 3000), 3.) na Poročilo Z. d.o.o. z dne 20.7.2017 (priloga A10 spisa), naročeno s strani dolžnika, ki prav tako ugotavlja novejše konstrukcijske razpoke na temeljih južnega fasadnega zida upnikove stavbe, ki bi jih lahko povzročili gradbeni posegi, zlasti zabijanje in izvalčenje zagatnic, katere so v razdalji 1,5 m od temeljev upnikovega objekta vgrajevali v sklopu izgradnje dolžnikovega stanovanjskega objekta K. (z namenom varovanja gradbene jame), 4.) na dokument D. C. z naslovom Sanacijski ukrepi za vzpostavitev prvotnega stanja – poslovni objekt Ž. z dne 27.9.2017 (priloga A11 spisa), iz katerega prav tako izhaja, da je upnikov objekt poškodovan izključno zaradi gradnje K. ter 5.) na elektronska sporočila (e-maile) med direktorjem dolžnika in prokuristom upnika (priloge A14 do A16 spisa), iz katerih izhaja, da se direktor dolžnika zaveda, da so poškodbe na objektu upnika nastale prav zaradi gradbenih del, katerih naročnik je dolžnik ter tudi pripravljenost dolžnika sanirati nastalo stanje, pri čemer sanacija po predlogu Z. z dne 20.7.2017 (pri katerem vztraja upnik in na podlagi katerega je bil v oktobru 2017 izdelan Načrt gradbenih konstrukcij (PZI) odgovornega projektanta D. C.) še ni bila izvedena. Vse navedeno tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zadostuje za ugotovitev verjetnost obstoja upnikove terjatve, takšnega zaključka pa ne morejo spremeniti niti navedbe dolžnika, da je bil upnikov objekt že v osnovi neustrezno grajen in temeljen, zaradi česar v zvezi s tem postavitev izvedenca gradbene stroke ni bila potrebna. Dolžnik pa tudi neutemeljeno graja izostanek dokazne ocene, saj je sodišče prve stopnje vsa zgoraj navedena nesporna dejstva in dokaze skrbno ocenilo in jih primerjalo med seboj, pri tem pa se je tudi opredelilo do vseh relevantnih navedb in dokazov dolžnika ter še navedlo, katerih njegovih dokaznih predlogov in zakaj ni izvedlo. Dolžnik v pritožbi ne pojasni, do katerih njegovih dokazov se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo, tako da teh pritožbenih navedb niti ni mogoče preizkusiti. Končno pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o verjetnosti obstoja upnikove terjatve ne morejo omajati niti dolžnikove navedbe, da je pri izvajanju gradbenih del sledil projektni dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, saj že sam Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02 s spremembami, ZGO-1) ne izključuje možnosti, da med izvajanjem posameznih gradbenih del po že potrjenem projektu ne more priti do ogrožanja varnosti objekta, življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjega objekta ali okolja (npr. 82., 83., 84. in 85. člen ZGO-1).

9Ker je predmetna začasna odredba ureditvena (regulacijska)² mora biti za njeno izdajo poleg verjetnosti obstoja terjatve izkazan tudi pogoj, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja 2. odstavka 272. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o možnosti saniranja porušenja upnikove stavbe z ustrezno denarno odškodnino oziroma z nadomestitvijo upnikovega objekta z drugim objektom. Zadevna stavba upnika, katere vrednost (brez pripadajočega zemljišča) znaša 469.282,24 EUR, predstavlja znaten del sredstev upnika (okoli 2 milijona EUR) in znaten del vrednosti nepremičnine parc. št. 4001 k.o. X (katere vrednost skupno znaša 690.118,00 EUR in ki je obremenjena s hipotekami v višini 300.000,00 EUR in 400.000,00 EUR v korist A. d.d.) ter 68,71% celotnega dohodka iz najema, ki ga daje upnikova nepremičnina parc. št. 4001 k.o. X (Mnenje o oceni nepremičninskih pravic v prilogi A17 spisa ter izkaz poslovnega izida in bilanca stanja upnika v prilogah A18 in A19 spisa), pri čemer upnik zadevno stavbo oddaja v najem družbi M. d.o.o., ki pod blagovno znamko Ž. v njej izvaja trgovsko dejavnost. Dolžnik svojih pavšalnih navedb, da zadevni upnikov objekt ne dosega takih vrednosti, z ničemer ne izkaže. Porušenje predmetne upnikove stavbe bi tako lahko pomenilo izgubo znatnega dela upnikovega premoženja (sredstev) in prihodkov, kot tudi ogrozitev premoženja (sredstev) in prihodkov upnikovega najemnika, ki bi jih bilo glede na vse prej pojasnjene okoliščine konkretnega primera gotovo težko nadomestiti. Pri tem pa je potrebno vzeti v ozir tudi možnost, da pri porušenju upnikove stavbe lahko pride do ogrožanja zdravja in življenja ljudi (nepremoženjska škoda), še posebej glede na to, da se v zadevni stavbi opravlja trgovska dejavnost. Dolžnikove navedbe, da upnikovemu objektu ne grozi porušenje in da zato odrejeni sanacijski ukrep ni nujen, niso utemeljene. Nevarnost porušenja izhaja iz predpravdnega izvedenskega mnenja izvedenca M. L. (priloga A9 spisa, točka 6.00), Poročila Z. d.o.o. z dne 20.7.2017 (priloga A10 spisa, točki 5 in 6), dokumenta D. C. z naslovom Sanacijski ukrepi za vzpostavitev prvotnega stanja – poslovni objekt Ž. z dne 27.9.2017 (priloga A11 spisa) kot tudi urgence D. C. z dne 4.11.2017 (priloga A20 spisa). Dolžnik v pritožbi še navaja, da so bili že izvedeni nekateri ukrepi, ki so začasno stabilizirali upnikov objekt, vendar pa iz dokumenta D. C. z naslovom Sanacijski ukrepi za vzpostavitev prvotnega stanja – poslovni objekt Ž. z dne 27.9.2017 (priloga A11 spisa) izhaja, da je kljub že izvedenim začasnim ukrepom še vedno ogrožena stabilnost upnikovega objekta do te mere, da je ustrezna sanacija nujna. Glede na vse pojasnjeno je tako zaključek sodišča prve stopnje, da je predmetna začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode (porušenje upnikove stavbe), pravilen.

10Začasni sanacijski ukrep, kot ga je določilo sodišče v sklepu o zavarovanju z dne 13.11.2017 je tudi po presoji pritožbenega sodišča primerno sredstvo zavarovanja, da se prepreči nastanek stanja, ki bi povzročilo, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Predmetna začasna odredba je dopustna, saj se ob tehtanju interesov upnika in dolžnika izkaže, da je začasna odredba „reverzibilna“, torej da bi se lahko kljub njeni izdaji in izpolnitvi, kasneje, če bi bila sodba za upnika zavrnilna, lahko za dolžnika vzpostavilo prejšnje stanje.³ Začasni sanacijski ukrep, ki ga zadevna začasna odredba nalaga dolžniku, je namreč po presoji pritožbenega sodišča mogoče odpraviti, z njegovo odreditvijo pa tudi ni bilo v ničemer poseženo v upravno pristojnost. Prav tako vsebina začasne odredbe ne presega namena njene izdaje (preprečitev težko nadomestljive škode), saj ne predstavlja realizacije tožbenega zahtevka⁴ (tožba v prilogi A28 spisa). Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v postopku zavarovanja ni bistvena presoja najustreznejšega načina sanacije, dokler okvir namena zavarovanja ni presežen, pri čemer pravilno ugotavlja, da dolžnik svojega predloga sanacije v ugovoru niti ni konkretiziral. Glede na pojasnjeno tudi ni bistveno, da iz Poročila Z. z dne 21.11.2017 izhaja, da horizontalno podpiranje z zunanjimi razpirali naj ne bi bilo več potrebno. Sestavni del sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo začasni sanacijski ukrep, je tudi Načrt gradbenih konstrukcij (PZI) odgovornega projektanta D. C. (priloga A1 spisa), iz katerega izhaja, da je omenjeni dokument izdelan skladno s tehničnimi standardi, da je načrt skladen z gradbenimi predpisi, da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva ter da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov. Dolžnik, ki meni, da omenjeni načrt ne upošteva varnosti, stabilnosti in preventivne zaščite njegovega objekta (K.), bi zato moral v zvezi s tem predlagati izvedbo ustreznega dokaza – postavitev izvedenca gradbene stroke (še zlasti glede na to, da ogroženost stabilnosti dolžnikovega objekta zaradi montaže sidrnih pločevin, kot to zahteva upnik, ne izhaja niti iz strokovnega mnenja G. M. (S. d.o.o.) v prilogi B10 spisa, na katerega se sklicuje dolžnik), ob tem pa bi moral dolžnik tudi konkretizirano opredeliti škodo (neugodne posledice), ki naj bi mu grozila, in sicer na enak način, kot je to storil upnik, tako da bi ju bilo mogoče primerjati med seboj, vendar pa navedenega ni storila⁵, zato ti njegovi pomisleki ostajajo le na ravni golih trditev.

11Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

12O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. in 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik s pritožbo ni uspel, upnik pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve, zato stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Upnik dolžniku očita, da je zaradi dolžnikovega ravnanja (izkopa gradbene jame zaradi izgradnje objekta K.) na južni strani upnikove stavbe št. 3000 (poslovni objekt Ž.) prišlo do posedkov temeljnih tal pod temelji te stavbe. Zaradi poškodb temeljev in zidov nosilne konstrukcije je njegova stavba št. 3000 nestabilna, na zidovih in tleh pa so se pojavile velike razpoke, prav tako pa obstaja velika nevarnost porušitve. Navaja, da je dolžnik za navedeno odgovoren ter zato dolžan vzpostaviti stanje, ki je obstajalo, preden so navedene poškodbe nastale, do takrat pa je potrebno z začasno odredbo preprečiti porušitev upnikove stavbe (s čimer bi po mnenju upnika nastala težko nadomestljiva škoda).
² Namen regulacijske začasne odredbe je ureditev spornega pravnega razmerja pred pravnomočnostjo sodne odločbe, zato je njeno bistvo v varstvu določenega dejanskega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe (npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3034/2012 z dne 12.12.2012 in opr. št. I Cp 746/2012 z dne 7.11.2012).
³ Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 540/2016 z dne 9.3.2016.
⁴ Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1003/2010 z dne 1.4.2010.
⁵ Dostavka “kot doslej” pod dokaznimi predlogi v točki VI. ugovora, pa ni mogoče razlagati tako, da je dolžnik z njim zahteval izvedbo prej predlaganega dokaza z izvedencem gradbene stroke (tega je podal le v zvezi z ustreznostjo roka za izvedbo sanacijskega ukrepa in glede vzročne zveze med njegovimi ravnanji in poškodbami na upnikovi stavbi) tudi za dokazovanje drugih zatrjevanih dejstev (podobno npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 856/2009 z dne 17.12.2009).