83. člen ZGO-1-UPB1

Pasivnost oziroma celo vztrajanje investitorja pri nepravilni montaži je zagotovo eden od vzrokov, ki je življenjsko gledano, logično in razumsko ter po rednem teku stvari prispeval k nastali nesreči. Prav tako je v OZ v zvezi z ZGO-1 mogoče najti zadostno pravno podlago, da je med drugim treba tudi z ustreznim ravnanjem investitorja zagotoviti varno opravljanje dela. Ravnanja izvajalca in njegovih delavcev niso pretrgala vzročne zveze, saj je prav zaradi predmetnega ravnanja tudi investitorka, ki je dopuščala in vztrajala pri nadaljevanju neustrezne montaže postala soodgovorna za nastalo škodo. Neutemeljeno je pritožbeno izpostavljanje, da je toženka le naročnik, ki izbere profesionalnega izvajalca, da mora slednji dela izvesti strokovno in da je njena obveznost le v plačilu po pogodbi. V trenutku, ko je bila toženka opozorjena o neustreznosti montaže s strani omenjenega izvajalca, je namreč tudi sama postala dolžna, da ustrezno ukrepa v smeri (ne)dopustitve takšnega opravljanja del in je njeno vztrajanje pri nadaljevanju del treba šteti kot protipravno ravnanje.

Izvajalec del je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo, saj je objekt pred sanacijo strehe zaščitil po pravilih stroke. Objektivno je mogoča tudi večja zaščita, ki pa že presega standard dolžne skrbnosti.

Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno zaključiti, da je škoda, ki je nastala tožniku, v višini 40 % posledica tožnikove neskrbnosti, saj se ne bi smel povzpeti za prevzem visokotlačne cevi po armaturni mreži, v preostalem pa je zanjo odgovorna druga toženka, saj ni poskrbela za varne razmere na gradbišču in ni preverila, ali podizvajalec skrbi za ustrezen nadzor na gradbišču.

Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o verjetnosti obstoja upnikove terjatve ne morejo omajati niti dolžnikove navedbe, da je pri izvajanju gradbenih del sledil projektni dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, saj že sam ZGO-1 ne izključuje možnosti, da med izvajanjem posameznih gradbenih del po že potrjenem projektu ne more priti do ogrožanja varnosti objekta, življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjega objekta ali okolja. Ker je predmetna začasna odredba ureditvena (regulacijska) mora biti za njeno izdajo poleg verjetnosti obstoja terjatve izkazan tudi pogoj, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. V obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o možnosti saniranja porušenja upnikove stavbe z ustrezno denarno odškodnino oziroma z nadomestitvijo upnikovega objekta z drugim objektom. Predmetna začasna odredba je dopustna, saj se ob tehtanju interesov upnika in dolžnika izkaže, da je začasna odredba "reverzibilna", torej da bi se lahko kljub njeni izdaji in izpolnitvi, kasneje, če bi bila sodba za upnika zavrnilna, lahko za dolžnika vzpostavilo prejšnje stanje. Vsebina zača

Tudi v primeru, ko ne potrebuje posebnega gradbenega dovoljenja za zatrjevana dela na hiši, bi morala toženka pred pričetkom prenove pridobiti soglasje tožnikov, ne pa prestaviti kontejnerje na parcelo, ki je v lasti tretje osebe.

Tožnik se je poškodoval pri betoniranju gnojne jame, ko je po navodilih tožene stranke moral prijeti črpalko za beton in se je zrušila stena hleva nad jamo ter ga zasula. Tožena stranka ni poskrbela za oporno konstrukcijo gradbene jame, ni preprečila zrušitve stene hleva ter je bila gradbena jama izkopana neposredno ob steni obstoječega hleva, ki ni imela betonskih temeljev, ampak je stala neposredno na zemlji. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. Ker je tožnik po navodilih tožene stranke stal v jami in držal cev za betoniranje, s svojim ravnanjem ni soprispeval k nastanku škodnega dogodka.

Uporaba 6. točke 83. člena ZGO-1 ne pride v poštev, če je bila sklenjena kupoprodajna pogodba in ne podjemna pogodba oziroma gradbena pogodba.

V predmetni zadevi ni sporno, da so bila strojno inštalacijska dela izvedena po dveh izvajalcih (pogodba s prvim je bila enostransko prekinjena s strani tožeče stranke) in da so bila dokazila o zanesljivosti objekta predložena samo s strani enega izvajalca. To pa po presoji sodišča ne zadošča za izpolnitev pogojev iz 89. člena ZGO-1, ki v 3. točki petega odstavka določa obveznost predložitve dokazil o zanesljivosti objekta.

Tožnica je bila v skladu s četrtim odstavkom 45. člena in drugim odstavkom 88. člena ZGO-1 pri izvajanju gradnje objekta dolžna nadzorovati, ali se gradnja objekta izvaja v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Ker je s podpisom spornih izjav o skladnosti potrdila, da je gradnjo nadzorovala in se je ta izvajala v skladu s projektno dokumentacijo in izdanim gradbenim dovoljenjem, v inšpekcijskem postopku pa je bilo ugotovljeno, da ni tako, kar pomeni, da je tožnica prekršila navedene določbe ZGO-1, sodišče ne dvomi v vzročno zvezo med tožničinim ravnanjem in ugotovljeno nelegalnostjo gradnje.

Tudi, če je predložitev listin predstavljala del obveznosti tožnice, gre za minimalen oziroma nebistven del izpolnitve, glede katerega je tožnica upravičena kvečjemu do povrnitve škode, ki jo je zaradi tega pretrpela, za dobavljeno blago pa je v vsakem primeru dolžna plačati.

Sodišče prve stopnje je pravilno tolmačilo določilo 3. člena ZTZPUS, ki določa, da smejo proizvodi biti dani v promet oz. se smejo začeti uporabljati samo, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in če so označeni v skladu s predpisi. Pri tem glede na določilo 4. člena „dati v promet“ pomeni prvič odplačno ali brezplačno dobaviti proizvod v Evropski skupnosti, „začetek uporabe“ pa je začetek uporabe proizvoda v Republiki Sloveniji pri končnem uporabniku. Drugotoženec ni dal spornega ventila v promet, saj ni bil stranka kupoprodajne pogodbe za ventil, niti ni začel proizvod uporabljati kot končni uporabnik (pač pa ga je le vgradil v objekt).

Pravica investitorja, da od izvajalca zahteva izročitev listin, ni stvarnopravna pravica, temelječa neposredno na zakonu, pač pa obligacijskopravna pravica, odvisna od poslovnega razmerja, v katero vstopa investitor.