VSL Sklep II Ip 3465/2017

Pritožba se zavrne in se sklep v celoti potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

- v I. točki izreka: zavrnilo ugovor tretjega X banka, d.d. z dne 8. 9. 2016,

- v II. točki izreka: zavrnilo predlog tretjega za odpravo nepravilnosti z dne 8. 9. 2016,

- v III. točki izreka: zavrnilo predlog tretjega za odlog z dne 8. 9. 2016,

- v IV. točki izreka: tretjemu naložilo, da je dolžan povrniti upnici ugovorne stroške v znesku 374,55 EUR v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči dan po izteku paricijskega roka.

2X banka d.d. (v nadaljevanju: pritožnik) je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo kot tretji. Sklep izpodbija v celoti, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču prve stopnje zlasti očita, da ni izvedlo vseh predlaganih dokazov ter da je napačno uporabilo Uredbo o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljevanju: Uredba). Poudarja, da je zastavno pravico na sporni premičnini pridobil še pred dovolitvijo predmetne izvršbe, s sklepom o izvršbi in izvršenim rubežem v tem postopku pa je to zavarovanje izgubil. Meni, da njegova prej pridobljena zastavna pravica preprečuje izvršbo, kakršno je predlagala upnica. Poudarja, da slednja ni pridobila prednostne poplačilne pravice na sporni premičnini s konkretnim izvršilnim naslovom (to je z notarskim zapisom iz leta 2013), temveč je z rubežem na podlagi sklepa o izvršbi kvečjemu pridobila zastavno pravico na premičnini z drugim identifikacijskim znakom (v nadaljevanju: ID znak), vendar s kasnejšim vrstnim redom kot on sam. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da lokacija premičnine ni ključnega pomena za nastanek zastavne pravice na premičnini, pri čemer se sklicuje na 11. člen Uredbe (glede opreme). Poudarja, da je bistven ID znak premičnine in posledično tudi zastavne pravice na njej lokacija premičnine, tako pa je predpisano zaradi možnosti manipulacij z nazivom premičnin oziroma z namenom preprečitve večkratnih zastavitev iste premičnine. Opozarja, da je v primeru, če je dolžnik po zastavitvi premičnine upnici tega postopka dejansko spremenil lokacijo premičnine, izgubil v registru vpisano zastavno pravico. Sodišču prve stopnje očita, da neutemeljeno enači neposestno zastavno pravico na premičnini z nepremičninsko hipoteko, saj Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) govori zgolj o smiselni uporabi pravil o hipoteki. Poleg tega meni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti navedbam izvršitelja, da glede na opis sporne premičnine ni mogel vedeti, da gre za stroj, ki je bil s prvim vrstnim redom zastavljen pritožniku. Poudarja, da bi izvršitelj moral in mogel vedeti, da je v tem postopku zarubil že zastavljen stroj in da bi ga moral zaradi njegove prednostne poplačilne pravice obvestiti o rubežu. Opozarja tudi, da ima izvršitelj v zvezi z registrom neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljevanju: register) posebna pooblastila in pravice (zlasti glede vpogledov v register), poleg tega pa ima v skladu s Pravilnikom o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) pravico zahtevati od dolžnika, da mu omogoči vpogled v svoje knjigovodske listine, s čimer bi se lahko prepričal, da ima dolžnik samo en stroj za izdelavo strešne kritine, z nazivom "Profilirna linija Sintech" z inventarno številko MS 0005, pri katerem ima pritožnik evidentirano zastavno pravico. Trdi, da se izvršitelj kot strokovnjak za opravljanje izvršbe s širokimi pooblastili ne more uspešno sklicevati na to, da mu zaposleni pri dolžniku niso povedali, da so stroj zastavili pritožniku, še manj pa se sklicevati na zaposlene pri AJPES. Prepričan je, da je izvršitelj ravnal nepravilno, saj bi moral in mogel opaziti njegovo zastavno pravico, ki je bila pravilno vpisana s prvim vrstnim redom pri edinem stroju za izdelavo strešne kritine na določeni nepremičnini in tudi navzven označena kot zastavljena zanj. Izvršitelj lahko zagrešeno nepravilnost še vedno popravi na način, da pravilno evidentira rubež in zastavno pravico upnice tega postopka z drugim vrstnim redom ter s tem zagotovi prednostno poplačilno pravico pritožniku. Sodišču prve stopnje tudi očita, da je zmotno in nekritično sledilo izvršiteljevim navedbam, saj se ni prepričalo o dejanskem stanju. Ker je bil dejansko izveden rubež pritožniku zastavljene premičnine, je upnica tega postopka na sporni premičnini pridobila kvečjemu zastavno pravico na podlagi izvedenega rubeža s kasnejšim datumom, pogodbeno zastavno pravico pa je zaradi premikanja premičnine z ene na drugo lokacijo izgubila. Izpostavlja, da se je sam ob ustanovitvi zavarovanja zanesel na podatke v javnem registru, da na premičninah na parc. št. 2, k.o. Y ni vpisanih nobenih zastavnih pravic, zato ne more trpeti škodljivih posledic zaradi nepravilnega postopanja izvršitelja. Trdi, da bo s prodajo sporne premičnine njegova zastavna pravica izgubljena, saj bo ostal brez predmeta zavarovanja, čeprav je svojo pravico pravilno evidentiral na pravi lokaciji, kjer stroj tudi dejansko stoji, upnica pa na tej lokaciji nima evidentirane pogodbene zastavne pravice. Dodaja še, da ugovor tretjega ni namenjen zgolj tistim osebam, ki zatrjujejo svojo lastninsko pravico na predmetu izvršbe, ampak tudi osebi, ki je zaradi sklepa sodišča in izvršilnih dejanj neutemeljeno izgubila zavarovanje terjatve. V primeru nadaljevanja predmetnega izvršilnega postopka napoveduje, da bo s prodajo sporne premičnine v celoti prednostno poplačana upnica tega postopka, sam pa bo ostal brez zavarovanja terjatve, četudi je to dobil na podlagi izvršilnega naslova še pred rubežem premičnine. Tako pravno stanje je nedopustno in protipravno, saj mu v celoti odvzema uveljavljanje njegove pravice. Zato meni, da je podana njegova aktivna legitimacija za vložitev ugovora tretjega. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu tretjega ugodi in izvršbo na zarubljeni predmet (stroj – profilirna linija, proizvajalca Sintech, letnik 2002, z ID znakom parc. št. 2, k.o. Y, na naslovu Cesta 3, ...) izreče za nedopustno, oziroma naj ugodi njegovi zahtevi za odpravo nepravilnosti tako, da s sklepom razveljavi vsa opravljena izvršiteljeva dejanja, upnici pa naloži plačilo vseh ugovornih stroškov postopka. Stroškov pritožbe ne priglaša.

3Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki navaja, da se pridružuje vsem navedbam pritožnika, ki naj se upoštevajo tudi kot njegove. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Glede odločitve o ugovoru tretjega (I. točka izreka sklepa)

6Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor pritožnika, naslovljen kot ugovor tretjega, z obrazložitvijo, da z njegove strani zatrjevana (neposestna) zastavna pravica na premičnini ni pravica, ki preprečuje izvršbo (takšno pravico bi imel v primeru lastninske pravice, ki bi jo bil pridobil z veljavnim pravnim poslom z učinkom pred upničino pridobitvijo zastavne pravice, vendar pa pritožnik take (lastninske) pravice ni niti zatrjeval - glej 7. stran izpodbijanega sklepa). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zaključilo, da pritožnikova zatrjevana pridobitev zastavne pravice v ničemer ne vpliva na upničino pogodbeno pridobljeno zastavno pravico in s tem na samo izvršbo. Poleg tega je sodišče prve stopnje še dodalo, da (morebitna) dolžnikova prestavitev sporne premičnine na drugo lokacijo, izvedena po vpisu zastavne pravice, že zaradi same narave premičninske izvršbe ni mogla vplivati na pravilnost rubeža premičnine ter na vrstni red učinkovanja zastavne pravice, ugotovilo pa je tudi, da je izvršitelj opravil rubež premičnine z oznako "Linija za izdelavo strešne kritine Sintechoy – Finska", medtem ko pritožnik navaja premičnino "Stroj profilirni linija, Sintech".

7Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da (neposestna) zastavna pravica pritožnika na sporni premičnini ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Takšno je tudi stališče pravne teorije,¹ in to ne glede na čas nastanka zastavne pravice.

8Glede na navedeno za izpodbijano odločitev o pritožnikovemu ugovoru ni pravno pomembno, ali in kdaj (pred ali za pritožnikom) je upnica tega postopka veljavno pridobila neposestno zastavno pravico na sporni premičnini (že z vpisom zastavne pravice iz notarskega zapisa SV - 300/13 z dne 27. 6. 2013 v register dne 1. 7. 2013 ali šele z izvršiteljevim vpisom rubeža v tem postopku v register dne 17. 6. 2015² - glej prvi in drugi odstavek 87. člena ZIZ) ter na kateri (aktualni) lokaciji se (je tedaj) nahaja(la) sporna premičnina. Iz istega razloga pa pritožnik sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očita zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker ni izvedlo vseh z njegove strani predlaganih dokazov (zaslišanje notarja in pritožnikovega skrbnika ter ogled sporne premičnine na naslovu Cesta 3, ... - na parc. št. 2, k.o. Y). Izvedba teh (dodatnih) dokazov tudi po oceni višjega sodišča ni potrebna, ker zatrjevana neposestna zastavna pravica že sama po sebi ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo, temveč utegne kvečjemu predstavljati pravico, za uresničitev katere je predmetna izvršba celo potrebna (zaradi možnosti poplačila pritožnika, ki trdi, da bi moral biti kot zastavni upnik s prvim vrstnim redom prednostno poplačan iz kupnine od prodaje sporne premičnine).

9Prav tako za izpodbijano odločitev o ugovoru pritožnika v tej fazi postopka ni pravno pomembno, kateri podatek o premičnini (očitno gre za stroj) je v skladu z Uredbo (zlasti glede na 11. člen, ki govori o opremi) bistvenega pomena za identifikacijo premičnine in za njen vpis v register. Ali je bila v tem postopku zarubljena premičnina, na kateri ima pritožnik (prednostno) poplačilno pravico (in kje se v tem postopku zarubljena premičnina sedaj dejansko nahaja), bo postalo pravno pomembno šele v primeru dejanske prodaje zarubljene premičnine oziroma ob razdelitvi kupnine od prodane premičnine (glej tudi nadaljnjo 13. točko obrazložitve tega sklepa). Zato tudi pritožbeni očitki glede zmotne uporabe materialnega prava niso utemeljeni. Za izpodbijano odločitev o pritožnikovem ugovoru je odločilno le to, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določili prvega in petega odstavka 64. člena ZIZ o ugovoru tretjega, ob tem pa je upoštevalo bistvo zastavne pravice, ki izhaja iz njene definicije v 128. členu SPZ (čeprav se na to določbo ni izrecno sklicevalo).

10Sicer pa višje sodišče pripominja, da obstoj neposestne zastavne pravice na premičnini že po sami naravi stvari ne more biti odvisen od lokacije, na kateri se premičnina nahaja (spremeni se sicer lahko oblika (vrsta) zastave - iz neposestne v ročno zastavo (pignus) - primerjaj drugi odstavek 174. člena SPZ, vendar zaradi tega sama zastavna pravica na premičnini še ne preneha). Če bi neposestna zastavna pravica prenehala s spremembo lokacije zastavljenega predmeta, bi moralo biti to v SPZ izrecno določeno. Da tako ni določeno (glej zlasti 1. oddelek VI. dela SPZ (128. do vključno 137. člen) in 4. oddelek VI. dela SPZ (170. do vključno 177. člen)),³ pa je tudi logično, saj bi bilo tako morebitno določilo v popolnem nasprotju s samim bistvom in namenom (ekonomsko funkcijo) instituta neposestne zastavne pravice (primerjaj 172. člen SPZ).

Glede odločitve o predlogu za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (II. točka izreka sklepa)

11Sodišče prve stopnje je v zvezi s pritožnikovo zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (52. člen ZIZ) navedlo, da ima pravico do take zahteve le tisti, čigar pravica je bila s storjeno nepravilnostjo neposredno prizadeta, v obravnavanem primeru pa je v zvezi z zatrjevano nepravilnostjo (rubež premičnine, ki se ni nahajala na nepremičnini parc. št. 1, k.o. Z, na naslovu Ulica 4, ..., temveč na parc. št. 2, k.o. Y, na naslovu Cesta 3, ...) ocenilo, da ta ni posegla v pravico pritožnika, ki ima na predmetu izvršbe zgolj zastavno pravico, zaradi česar je nadalje zavzelo stališče, da pritožnik nima pravnega interesa za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.

12Ne glede na zavzeto stališče o nedovoljenosti pritožnikove zahteve za odpravo nepravilnosti pa je sodišče prve stopnje nato upoštevaje poročilo izvršitelja z dne 9. 11. 2016 (na red. št. 34) in določbo tretjega odstavka 81. člena ZIZ zaključilo, da je izvršitelj ravnal v skladu z določili ZIZ in Pravilnika (izvršilna dejanja je najprej opravljal na naslovu dolžnika, nato pa v skladu s predlogom in sklepom o izvršbi tudi na drugih naslovih ter rubež premičnine nazadnje opravil na naslovu Cesta 3, ... in ga evidentiral v registru). Glede na zaključek o pravilno opravljenem rubežu premičnine pa je sodišče prve stopnje nato ocenilo, da je bila pravilno pridobljena tudi upničina zastavna pravica, ter je zato pritožnikovo zahtevo za odpravo nepravilnosti zavrnilo (kot neutemeljeno).

13Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da pritožnik nima pravnega interesa za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Za konkretni primer je bistvenega pomena pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik v tem postopku nima materialnopravnega položaja tretjega, niti nima položaja dolžnika. Poleg tega pritožnik v tej fazi postopka (oprava izvršbe z rubežem in prodajo sporne premičnine) v svoji pravici do prednostnega poplačila svoje terjatve do dolžnika ni še v ničemer prikrajšan ali oškodovan. Omenjeno pravico bo lahko še vedno uveljavljal v fazi poplačila iz kupnine od prodane premičnine (glej 99. člen ZIZ⁴), seveda pod pogojem, da je prav na tej premičnini (z vsemi njenimi sestavinami oziroma pritiklinami) tudi dejansko pridobil prednostno poplačilno pravico kot prvi zastavni upnik. V zvezi s tem pa gre pripomniti, da iz rubežnega zapisnika izvršitelja z dne 16. 6. 2015 (red. št. 11 predmetnega spisa) izhaja, da naj bi bila zarubljena premičnina letnik 2012, medtem ko iz notarskega zapisa, na katerega se v zvezi s pridobitvijo svoje zastavne pravice sklicuje pritožnik (SV 410/2015 z dne 6. 3. 2015 - glej točko drugič), izhaja letnik zastavljene premičnine 2002 (enak letnik zastavljene premičnine je razviden tudi iz notarskega zapisa (izvršilnega naslova) upnice tega postopka - SV 300/13 z dne 27. 6. 2013 - glej točko drugič)).

14Ker pritožnik glede na pojasnjeno nima pravnega interesa za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, bi sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, če bi to njegovo zahtevo (takoj) zavrglo kot nedovoljeno in ne bi (po nepotrebnem) presojalo še njene (ne)utemeljenosti. Vendar pa pritožnik ne zatrjuje, da bi bilo vsebinsko obravnavanje zahteve zanj moteče, kaj šele, da bi utemeljeval, zakaj naj bi zavrnitev zahteve (namesto zavrženja) vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve v II. točki izreka sklepa (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato višje sodišče ni imelo pravne podlage za spreminjanje te odločitve v zavrženje zahteve.

Glede odločitve o predlogu za odlog izvršbe (III. točka izreka) in o stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega (IV. točka izreka sklepa)

15Odločitev o zavrnitvi pritožnikovega predloga za odlog izvršbe je pravilna, prav tako njena obrazložitev, saj pritožnik v konkretnem primeru ni izkazal nobenega od predpisanih zakonskih pogojev za odlog izvršbe iz 73. člena ZIZ. Enako velja tudi za odločitev o naložitvi upničinih stroškov postopka v zvezi z ugovorom tretjega v plačilo pritožniku, kajti pritožnik s svojim ugovorom tretjega ni uspel. Sicer pa pritožnik v obravnavani pritožbi niti ni navedel nobenih razlogov za izpodbijanje zanj neugodnih odločitev v III. in IV. točki izreka sklepa, zato dodatno utemeljevanje pravilnosti in zakonitosti teh odločitev ni potrebno.

16Preostale pritožbene navedbe, do katerih se višje sodišče ni opredelilo izrecno, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17Ker višje sodišče tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo glede vseh izpodbijanih odločitev (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Glej članek dr. Aleša Galiča: Pravice kot podlaga za ugovor tretjega v izvršilnem postopku, objavljen v znanstveni monografiji Izbrane teme civilnega prava : zbornik Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2006, str. 163 in 164. Temu stališču se pridružuje tudi mag. Damjan Orož v prispevku: Ugovor in tožba tretjega udeleženca, ki je objavljen v Zborniku VIII. Dnevi stvarnega, zemljiškoknjižnega, nepravdnega in izvršilnega prava, Ljubljana, IUS Software, GV Založba, 2016 - glej točko 5.1.2.
² Pri premičninah, ki se vpisujejo v register, se od uveljavitve novele ZIZ-J ne zahteva več fizični rubež s strani izvršitelja (na terenu), temveč se rubež teh premičnin opravi z vpisom sklepa o izvršbi v register, kamor se vpiše tudi prepoved razpolaganja (glej tretji, četrti in peti odstavek 81. člena ZIZ po noveli ZIZ-J). Tako tudi obrazložitev VSL sklepa III Ip 1962/2016 z dne 22. 6. 2016.
³ V prvem in drugem odstavku 137. člena SPZ sta kot načina prenehanja zastavne pravice navedena prenehanje zavarovane terjatve in prenehanje predmeta zastave.
⁴ Glej tudi že omenjeni članek dr. Aleša Galiča na str. 164.