VDSS Sklep Pdp 31/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje z dne 27. 10. 2017 in ob tem zavrglo pritožbo z dne 27. 10. 2017 zoper sodbo z dne 30. 8. 2017.

2Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper sodbo zaradi okoliščin, ki so zanjo, kot prava neuko stranko, predstavljale nepremostljivo oviro. Rok za zamudo ne izvira iz ravnanja tožnice. S sodbo je bila seznanjena prepozno - 13. 10. 2017, ko je prevzela pošiljko, ki jo je tožnici priporočeno po pošti poslala njena odvetnica. Šlo je za okoliščine, ki jih ni mogla predvideti niti preprečiti. Ni ji znano, zakaj se odvetnica zoper sodbo ni pritožila. Če bi ji odvetnica pravočasno posredovala sodbo, do zamude pritožbenega roka ne bi prišlo. Zaradi ravnanja odvetnice tožnici ni mogoče odreči pravice do pritožbe. Tožnica je pošiljko prevzela v 15-dnevnem roku. Nikjer ni določeno, da bi morala to storiti že prvi dan tega roka. Tožnica je bila v bolniškem staležu od 26. 9. do 29. 9. 2017. To bi lahko vplivalo na to, da priporočene pošiljke ni dvignila prej. Ne drži, da neskrbno ravnanje odvetnice ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetničino ravnanje je bilo malomarno. Predhodno je s tožnico komunicirala po telefonu in elektronski pošti. Odvetnica je tožnico pustila v nevednosti. Na te okoliščine tožnica ni imela vpliva. Zaradi takšnega ravnanja odvetnice je celo šteti, da je tožnici odpovedala pooblastilo. Tožnica pa je lahko odvetnici preklicala pooblastilo šele potem, ko je ko je izvedela za njeno ravnanje. Ključno je, da odvetnica zanjo ni opravila potrebnih dejanj. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje ugodi oziroma, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožničino zamudo pritožbenega roka zoper sodbo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrnilo kot neutemeljen in posledično tudi tožničino pritožbo zoper sodbo pravilno zavrglo kot prepozno.

6Sodišče lahko na predlog stranke dovoli, da določeno pravdno dejanje opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Predlog se mora vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva ko je zvedela (drugi odstavek 117. člena ZPP).

7Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da naj bi bil upravičen vzrok za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo v nevestnem ravnanju njene odvetnice. Tej je bila sodba vročena 27. 9. 2017. Že 29. 9. 2017 je sodbo poslala tožnici priporočeno po pošti. Tožnica jo je prevzela 13. 10. 2017, to je zadnji dan pritožbenega roka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje (in pritožbo) pa je poslala na sodišče priporočeno po pošti 28. 10. 2017.

8Ključen očitek odvetnici s strani tožnice je le v tem, da ji je odvetnica sodbo poslala priporočeno po pošti, kar je imelo za posledico, da je tožnica, ki je pošiljko prevzela šele ob izteku 15-dnevnega roka za dvig pošiljke, zamudila 15-dnevni rok za pritožbo zoper sodbo. Tožnica sicer poudarja, da je imela zakonsko možnost dvigniti pošiljko v roku 15 dni, kar pa samo po sebi ne opravičuje zamude roka za vložitev pritožbe zoper sodbo.

9Zaradi tega, ker je odvetnica tožnici sodbo poslala priporočeno po poti in ker ni vložila pritožbe zoper sodbo, ni mogoče šteti, da je tožnici odpovedala pooblastilo, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba. Pooblastilno razmerje med tožnico in njeno odvetnico je prenehalo šele, ko je tožnica odvetnici ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje preklicala pooblastilo. Do takrat pa se pasivnost odvetnice (nevložitev pritožbe zoper sodbo v pritožbenem roku) šteje kot tožničina. To pomeni, da so okoliščine zamude vendarle nastale v tožničini sferi, ne pa neodvisno, docela ločeno od nje, kot prikazuje tožnica v pritožbi.

10Tožnica drugih vzrokov za predlagano vrnitev v prejšnje stanje niti ni zatrjevala. V pritožbi sicer navaja, da je bila od 26. 9. do 29. 9. 2017 v bolniškem staležu, ne obrazloži pa, kako naj bi to vplivalo na zamudo (npr. v smislu dejanske nezmožnosti prevzema poštne pošiljke, prekinjene komunikacije z odvetnico, zamude na sestanek z odvetnico ipd.), predvsem pa ne pojasni, zakaj tega ni uveljavljala že v postopku na prvi stopnji. Tako da gre za nedopustno uveljavljanje pritožbenih novot (prvi odstavek 337. člen ZPP), kot tudi v zvezi s pritožbenim zatrjevanjem, da naj bi odvetnica s tožnico predhodno običajno komunicirala po telefonu in elektronski pošti, ne pa preko pošte oziroma na nepričakovani način pošiljanja priporočene pošiljke.

11Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo podlage za vrnitev v prejšnje stanje, kar je imelo za posledico, da je tudi pritožbo zoper sodbo pravilno zavrglo kot prepozno (prvi odstavek 343. člena ZPP).

12Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).