VSL Sklep II Cp 380/2018

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse.

2Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je po pozivu sodišča v odrejenem roku izpolnil prejeti obrazec, v katerem je navedel zahtevane podatke za oprostitev plačila sodne takse. Podal je tudi izjavo, da nima dohodkov ali premoženja, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov v RS, in da soglaša, da pristojno sodišče z namenom ugotavljanja materialnega stanja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Sodišče je njegov predlog kljub temu zavrglo, češ da je nepopoln, vendar ni obrazložilo, katerih podatkov tožnik nima navedel. Vztraja, da izpolnjuje pogoje za obročno plačilo sodne takse.

3Pritožba je utemeljena.

4Plačilo sodne takse za tožbo je po 105.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) procesna predpostavka. Sodišče pa lahko po drugem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) stranki dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5Pravica do obročnega plačila takse torej ni absolutna in samoumevna. Tožnik bi zato moral že v tožbi, kjer je predlagal obročno plačilo takse, ustrezno pojasniti svoje gmotne razmere in utemeljiti, zakaj mu ne omogočajo izpolnitve taksne obveznosti v zakonskem roku. Tožnik tega ni upošteval. Za povrh predlogu ni priložil nobenega dokaza, tudi ne predpisanih podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1. To je storil šele v naknadnem roku, ki mu ga je za dopolnitev predloga določilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 1. 12. 2017, vendar je nato njegov predlog kljub temu ocenilo kot nepopoln.

6Pritožbeni preizkus je pokazal, da je odločitev o zavrženju tožnikovega predloga vsaj prenagljena, če že ne napačna. Sodišče prve stopnje namreč tožnika ni pozvalo k dopolnitvi pomanjkljivih navedb, ampak zgolj k predložitvi podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki so namenjeni dokazovanju utemeljenosti predloga. Predvsem pa je napačno interpretiralo tožnikovo izjavo in soglasje z dne 15. 12. 2017, iz katerih izhaja, da tožnik nima nobenih dohodkov ali premoženja, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov v RS, in da tožnik soglaša, da sodišče z namenom ugotavljanja njegovega materialnega stanja po uradni dolžnosti pridobi tožnikove podatke, ki so davčna tajnost. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 moralo ustrezne podatke po uradni dolžnosti pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Gre za podatke iz 49. in 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Kot je razvidno iz spisa, je sodišče nekatere od teh podatkov sicer poiskalo, vendar jih v izpodbijanem sklepu ni dokazno ocenilo.

7Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo pravila, ki so v ZST-1 predpisana za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov v zvezi s predlogom za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo tožnikovi pritožbi. Izpodbijani sklep je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

8Tožnika bo treba pred ponovno odločitvijo o predlogu najprej pozvati, naj ustrezno dopolni svoje navedbe v zvezi s predlaganim obročnim plačilom takse (prvi odstavek 108. člena ZPP). Ko bo tožnikov predlog sposoben za obravnavanje, pa naj sodišče na podlagi predloženih, že zbranih in morebitnih dodatnih, po uradni dolžnosti pridobljenih podatkov o tožnikovem premoženjskem stanju, znova odloči o predlogu.

9Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve sklepa (tretji odstavek 165. člena ZPP). Priglašeni stroški so del pravdnih stroškov, zato bo o pravici do njihovega povračila odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.