VSL Sklep Cst 68/2018

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se končna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta končne razdelitve z dne 16. 10. 2017 (p. d. 190), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2Upnik F. d. o. o., je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da mora stečajni dolžnik pred razdelitvijo splošne razdelitvene mase plačati še neplačane stroške stečajnega postopka, med katere spada tudi odškodninska terjatev upnika v višini 748.816,17 EUR s pripadki.

3Pritožba ni dovoljena.

4Pritožnik trdi, da je družba S. d. o. o. v stečajni postopek nad dolžnikom pravočasno prijavila terjatev v višini 71.400,00 EUR, ki je bila s strani stečajnega upravitelja v celoti priznana. To terjatev je na podlagi prodajne pogodbe z dne 13. 10. 2017 s cesijo z dne 13. 10. 2017 odstopila pritožniku, ki je s tem postal novi upnik stečajnega dolžnika. O odstopu je bil stečajni upravitelj obveščen z obvestilom, poslanim dne 23. 10. 2017, s čimer je novi upnik F. d. o. o. pridobil procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku, procesna legitimacija prejšnjega upnika S. d. o. o. pa je prenehala. Pritožnik trdi, da je tudi imetnik dodatne terjatve do stečajnega dolžnika, ki pri sestavi načrta končne razdelitve nepravilno ni bila upoštevana. Gre za terjatev, ki jo je družba F. d. o. o. kupila v stečajnem postopku St 000 od prvotnega imetnika terjatve, stečajnega dolžnika A. d. o. o. Prodaja te terjatve je bila opravljena na podlagi sklepa o prodaji St 000 z dne 25. 9. 2017, ki je postal pravnomočen dne 11. 10. 2017, in prodajne pogodbe z dne 13. 10. 2017. Terjatev je bila s prejšnjega imetnika, A. d. o. o., nato prenesena na pritožnika s cesijo z dne 13. 10 2017. S tem je pritožnik v celoti prevzel upniški položaj A. d. o. o. v zvezi s to terjatvijo, o čemer je bil stečajni dolžnik obveščen z obvestilom z dne 26. 10. 2017 in istega dne podanim odškodninskim zahtevkom. Pritožnik navaja, da navedena terjatev predstavlja odškodninsko terjatev A. d. o. o. do stečajnega dolžnika B. d. o. o. - v stečaju (v nadaljevanju B. d. o. o.), ki je nastala po začetku stečajnega postopka nad njim in se zato šteje za strošek stečajnega postopka iz prvega odstavka 354. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), stečajni dolžnik B. d. o. o. pa jo je zato njenemu novemu imetniku, družbi F. d. o. o., dolžan plačati še pred kakršnokoli razdelitvijo splošne razdelitvene mase med ostale upnike. Ker ima torej stečajni dolžnik B. d. o. o. še vedno odprte obveznosti do družbe F. d. o. o. iz naslova terjatve, ki se plača kot strošek stečajnega postopka, je po stališču pritožnika izpodbijani načrt končne razdelitve najmanj preuranjen.

5Končna razdelitev je poznejša razdelitev, ki se opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa (prvi odstavek 373. člena ZFPPPIPP). Za poznejšo razdelitev se smiselno uporabljajo 362. do 368. člen ZFPPIPP, če ni v drugem ali tretjem odstavku 369. člena ZFPPIPP drugače določeno (prvi odstavek 369. člena ZFPPIPP). V drugem odstavku 369. člena pa je določeno, da je rok za ugovor proti načrtu poznejše razdelitve iz drugega odstavka 364. člena ZFPPIPP pri poznejši prednostni in splošni razdelitvi 15 dni od objave po četrtem odstavek 363. člena ZFPPIPP. V tretjem odstavku 369. člena ZFPPIPP pa je določeno, da z ugovorom proti načrtu poznejše razdelitve ni dovoljeno uveljavljati, da naj se določena terjatev upošteva ali ne upošteva pri razdelitvi, če je bilo o upoštevanju te terjatve že odločeno s pravnomočnim sklepom o prvi razdelitvi ali s pravnomočnim sklepom o poznejši razdelitvi, izdanim v zvezi z drugim načrtom poznejše razdelitve.

6V skladu z določbo prvega odstavka 364. člena ZFPPIPP, ki se za končno razdelitev smiselno uporablja na podlagi prvega odstavka 369. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZFPPIPIP, lahko proti načrtu končne razdelitve ugovarja vsak upnik. Ugovarja lahko tudi, da ni pogojev za končno razdelitev, ker je za poplačilo svoje terjatve, ki se šteje za strošek stečajnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZFPPIPP, upravičen do prejema vseh še razpoložljivih sredstev iz stečajne mase stečajnega dolžnika, ki so predmet delitve po objavljenem načrtu končne razdelitve.

7Pritožnik trdi, da je bila odškodninska terjatev družbe A. d. o. o. do stečajnega dolžnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom B. d. o. o., nanj prenesena s cesijo z dne 13. 10. 2017, do protipravnega ravnanja stečajnega dolžnika (to je izjave o umiku revizije v zadevi III Ips 20/2017) pa naj bi prišlo dne 15. 3. 2017.

8Če upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos. Vse do tedaj ima upravičenje opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku prejšnji upnik (tretji odstavek 57. ZFPPIPP).

9Pritožnik trdi, da je terjatev nanj prešla šele 13. 10. 2017, kar je po poteku roka za ugovor proti načrtu končne razdelitve. Zato pravočasnega ugovora ni mogel vložiti. Pri tem pa pritožnik spregleda, da bi takšen ugovor nedvomno lahko vložil prejšnji imetnik terjatve, družba A. d. o. o. (saj naj bi po trditvah pritožnika do protipravnega ravnanja stečajnega dolžnika, s katerim naj bi bila družbi A. d. o. o. povzročena škoda, prišlo dne 15. 3. 2017, torej pol leta pred objavo načrta končne razdelitve).

10S pritožbo proti sklepu o končni razdelitvi je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena ZFPPIIPP in končni načrt končne razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 369. člena ZFPPIPP in prvim odstavkom 373. člena ZFPPIPP). Sodišče namreč s sklepom o končni razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP in določi končni načrt končne razdelitve (prvi odstavek 365. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 369. in 373. člena ZFPPIPP). Upnik, ki ugovora proti načrtu končne razdelitve ni vložil, sklepa o končni razdelitvi ne more izpodbijati iz razlogov, ki bi jih lahko navajal že v ugovoru zoper končni načrt končne razdelitve.

11Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da noben upnik ni vložil ugovora proti končnemu načrtu končne razdelitve. Pritožnik tudi sam trdi, da ugovora ni vložil niti ni ugovora vložil prejšnji upnik A. d. o. o. Zato pritožba upnika F. d. o. o. zoper sklep o končni razdelitvi ni dovoljena (tako tudi Cst 493/2014, Cst 243/2015, Cst 60/2018).

12Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, po ugotovitvi, da je končni načrt končne razdelitve enak objavljenemu načrtu, pritožbo upnika kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ne da bi jo vsebinsko obravnavalo.