364. člen ZFPPIPP

Pritožnik utemeljeno ugovarja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odločilo o njegovem ugovoru. To, da je sodišče prve stopnje obvestilo upravitelja o neutemeljenosti ugovora, ne pomeni, da mu odločitve ni bilo potrebno povzeti v izpodbijanem sklepu in obrazložiti zavrnitve ugovora. S sklepom o razdelitvi (kar velja tudi za posebno razdelitev) mora namreč sodišče odločiti o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.

Upravitelj je tisti, ki je dolžan pripraviti popolno poročilo o poplačilih, sodišče prve stopnje pa je tisto, ki nato preveri, katero stališče je pravilno, torej ali je upnik poplačan v skladu s pravili stečajnega postopka ali ne. Sodišče ne more odločiti na podlagi nekonkretiziranih navedb upravitelja, da so zavarovane terjatve poplačane v celoti, ko na drugi strani upnik zatrjuje, da to ne drži. Upravitelj se razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, kar nespoštovanje navodil sodišča prav gotovo je. Pritožbeno sodišče opozarja, da ne glede na to, da je bila zahteva upnika za razrešitev upravitelja pravnomočno zavrnjena, to ne pomeni, da njegova razrešitev ni mogoča tudi po uradni dolžnosti (119. člen ZFPPIPP).

Upniki stroškov stečajnega postopka niso stranke stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov za njihove terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. O njihovih terjatvah stečajno sodišče sploh ne odloča, razen v delu, ko upravitelj sam oceni, da gre za stroške stečajnega postopka in zato zaprosi sodišče za soglasje k plačilu stroškov postopka v smislu 357. člena ZFPPIPP. V takšnem primeru, kot je obravnavani, pritožnik nima procesne legitimacije upnika. Sodna praksa je glede tega vprašanja jasna in enotna.

Drži, da izpodbijani sklep odpravlja navedeno upraviteljevo napako (pomoto), vendar pa pritožnica utemeljeno opozarja na določbe 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, na podlagi katerih lahko sodišče samo kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (oziroma sklepa) z izvirnikom. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da v konkretnem primeru ne gre (le) za računsko pomoto, ki bi izhajala iz načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Gre za napako pri uporabi podatkov, ne pa pri računanju. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo postopek za popravo sklepa in na ta (procesni) način poskušalo ugoditi predlogu upravitelja in z njim spremeniti vsebino odločitve. Zoper načrt razdelitve ni bil vložen noben ugovor, zoper sklep o razdelitvi pa nobena pritožba, čeprav so upniki to možnost glede na določbe ZFPPIPP (363., 364., 365. in 366. člen ZFPPIPP) vsekakor imeli. Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve (med drugim tudi) o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike. Pravnomočnost odločitve o teh vprašanjih prepre

Iz podatkov spisa izhaja, da predstavljata stečajno maso, ki je predmet izpodbijane delitve po končanem postopku osebnega stečaja, dve zarubljeni dolžnikovi pokojnini. V primeru, če je stečajni dolžnik pridobil premoženje do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, se to premoženje v istem končanem postopku osebnega stečaja ne more več deliti po postopku, ki je predpisan v ZFPPIPP za razdelitev splošne oziroma posebne stečajne mase. Razlog je v tem, da je postopek končan, upravitelj kot organ postopka in zakoniti zastopnik dolžnika pa razrešen.

Glede na določbo 366. člena v zvezi s 364. členom ZFPPIPP in na obstoječo sodno prakso pritožnik v sklepu zoper razdelitev posebne razdelitvene mase ne more ugovarjati glede vsebine, ki ji ni ugovarjal v načrtu prve razdelitve. Izjema je sklep, ki se nanaša na odmero sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, ki določa nadomestilo za unovčevanje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase. Po stališču VS RS III Ips 53/2018 je tisti del sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sodišče odmeri upravitelju sorazmerni del nadomestila, po vsebini poseben sklep in ni del vsebine sklepa o razdelitvi splošne razdelitvene mase.

Pritožnik zasleduje zgolj, sicer legitimne, cilje, ki bi izboljšali njegov položaj, sodišče pa mora skrbeti za to, da se stečajni postopek vodi zakonito in ga je mogoče tudi v doglednem času zaključiti, kar ni mogoče, če niso vse terjatve (v tem primeru izločitvene pravice rezervnih skladov) ugotovljene in v skladu z možnostmi poplačane.

Določbe četrtega in petega odstavka 226. člena ter prvega in trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, čeprav navedeni zakon tega ne določa izrecno, kažejo na to, da mora že ponudba za prevzem premoženja vsebovati znesek stroškov, za katerega upravitelj predvideva v skladu z zakonskimi določili, da bo bremenil to posebno stečajno maso. Najmanj, kar je potrebno v nadaljevanju, pa je, da že načrt končne razdelitve, na podlagi katere bo (ločitveni) upnik prevzel neunovčljivo premoženje, vsebuje točno specifikacijo in obrazložitev stroškov, ki bodo bremenili to stečajno maso. V skladu z navedenimi zakonskimi določili mora upnik, ki prevzema premoženje, povrniti tudi stroške nadomestila za sestavo otvoritvenega poročila. Pri tem se v skladu s petim odstavkom 226. člena ZFPPIPP za izračun sorazmernega dela stroškov upoštevajo ocenjene vrednosti premoženja in ne dosežene kupnine oziroma aktualizirane tržne vrednosti. Upnik je podal izjavo o prevzemu premoženja ob pogoju plačila le določenega zneska stroškov, ki pa zagotovo ni pravilen, saj ne upošteva vseh stroškov, ki jih je potrebno plačati. Taka izjava pa ne predstavlja soglasja za prevzem premoženja, zato je sodišče prve

Pritožnik nima procesne legitimacije upnika. To pa nadalje pomeni, da tudi nima procesne legitimacije za vložitev ugovora proti načrtu razdelitve. Zato njegov ugovor ni dopusten in ga je potrebno zavreči, ne zavrniti. Taki osebi, ki je upnik stroškov stečajnega postopka, je pravno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ne pa v stečajnem postopku.

Tudi po oceni višjega sodišča specialno pravilo (15 dnevni rok) velja zgolj za prednostne terjatve, ki pa imajo v stečajnem postopku poseben položaj (zanje med drugim ne velja obveznost enakega obravnavanja upnikov iz 35. člena ZFPPIPP, prednostnih terjatev ni treba prijaviti ...). Krajši rok je bil določen zaradi varstva in drugačne (privilegirane) obravnave posebne skupine terjatev oziroma upnikov (predvsem delavci stečajnega dolžnika, ki so posebej ranljiva skupina). Podobnega razloga pri terjatvah, zavarovanih z ločitveno pravico, ni najti. Te ne potrebujejo posebne zaščite s strani zakonodajalca, saj jih varuje že ločitvena pravica. Poleg tega bi zakonodajalec, če bi želel, da tudi v primeru poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico, velja specialno pravilo (krajši rok za ugovor od roka, kot velja na splošno), torej če bi štel, da je zavarovanje z ločitveno pravico tisti element ali temelj, ki upravičuje uporabo specialnih pravil o krajšem roku), to moral v 371. členu ZFPPIPP tudi izrecno zapisati.

Določba drugega odstavka 364. člena ZFPPIPP je uvrščena v zakonski pododdelek 5.9.3: Razdelitev splošne razdelitvene mase in kot taka in v tem smislu razlikuje med dvema položajema, ki se razlikujeta glede na naravo terjatve, ki bo v razdelitvi plačana. Tako ureja položaj upnikov prednostnih terjatev v tem smislu, da imajo ti upniki pred drugimi upniki določeno prednost, ki se kaže v tem, da se poplačajo iz splošne razdelitvene mase pred drugimi upniki do celotne višine svojih (prednostnih) terjatev, če to višina splošne razdelitvene mase omogoča, s čimer se jim zagotovi prvi vrstni red pri poplačevanju terjatev iz splošne razdelitvene mase (prvi in drugi odstavek 359. člena ZFPPIPP). In prav v tem so prednostne terjatve smiselno podobne terjatvam ločitvenih upnikov, saj se te poplačujejo pred drugimi upniki iz točno določenega premoženja, ki je predmet ločitvene pravice oziroma denarnega dobroimetja, doseženega z unovčenjem tega premoženja, do celotne višine svojih terjatev, če to višina posebne razdelitvene mase omogoča (peti odstavek 371. člena ZFPPIPP). Primerljivost položajev upnikov prednostnih terjatev in ločitvenih upnikov narekuje hitrejšo izvedbo postopka in s tem kraj

Upnik lahko morebitne nepravilnosti pri razdelitvi razdelitvene mase uveljavlja le z ugovorom proti načrtu razdelitve. Upnik, ki ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve razdelitvene mase, morebitnih nepravilnosti v zvezi z načrtom ne more uveljavljati šele v pritožbi zoper sklep o razdelitvi.

Ker se je v konkretnem primeru postopek razdelitve stečajne mase zavlekel nerazumno dolgo, ni mogoče pritrditi stališču, da upniki zato niso upravičeni do zakonskih zamudnih obresti. Stališče, da se je postopek zavlekel zaradi pritožb zoper postopek delitve, posledično pa upravitelj načrta v obrestnem delu ni spreminjal, upnikom dejansko odreka pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva.

Na podlagi izjave upnika, da sprejme vse ponujeno neunovčljivo premoženje dolžnika, upnik še ni pridobil pravice do prevzema celotnega premoženja. Koliko ga bo pridobil, je odvisno od ocenjene vrednosti tega premoženja ter od višine njegove priznane in še neplačane terjatve.

298a. člen ZFPPIPP določa, da se pravila, določena v tem členu, uporabljajo za hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, in za terjatev, zavarovano s tako hipoteko. (Le) če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, velja, da mora upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. (Le) v primeru, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko, ali če se s takim vpisom vknjiži hipoteka, se za preizkus te hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člena tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam.

Dolžniku se lahko, pod izpolnjenimi zakonskimi pogoji, odpustijo le tiste obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku stečaja ali ga pridobi tekom postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 399. člen ZFPPIPP). Navedeno pomeni, da morebitni odpust obveznosti ne vpliva na postopek unovčitve premoženja, ki ga ima stečajni dolžnik ter na njegovo razdelitev upnikom (smiselno 1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP).

Pritožnica ni mogla vložiti ugovora iz 364. člena ZFPPIPP, saj za kaj takega v času izdelave načrta ni bilo nobenih razlogov. To pa ne pomeni, da le-teh ni v času odločanja o razdelitvi posebne razdelitvene mase, ki temelji na končnem načrtu z dne 16.8.2017. Ker predstavlja sklep sodišča o razdelitvi (prvo) sodno odločitev, zoper katero je (prvič) mogoče uveljavljati procesne kršitve oziroma kršitve materialnega prava, upnici ni mogoče omejiti pravice do pritožbe zaradi tega, ker ni vložila ugovora iz 364. člena ZFPPIPP.

Sodišče je o svoji odločitvi glede pritožnikovega ugovora obvestilo upravitelja, kar pa ne pomeni, da mu odločitve ni bilo potrebno povzeti v izpodbijanem sklepu oziroma obrazložiti. S sklepom o prvi razdelitvi (kar velja tudi za posebno razdelitev) mora namreč sodišče odločiti o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP.

Za sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ZFPPIPP ne določa, da bi ga sodišče vročilo strankam (upnikom), kar pomeni, da začne 15-dnevni pritožbeni rok (prvi odstavek 127. člena ZFPPIPP) teči z objavo sklepa na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZFPPIPP, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno. Po presoji višjega sodišče je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je pritožbo zavrglo, zakonska ureditev pa tudi ni neustavna (nedopustno ne nasprotuje 22. členu Ustave), niti sodišče (in zakonska ureditev) ni kršilo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (konkretno 6. člena).

Ali je terjatev navadna ali prednostna, je pomembno šele ob razdelitvi stečajne mase. O delitvi in vseh vprašanjih v zvezi z njo, pa ne odloča pravdno sodišče, temveč je to izključno stvar stečajnega postopka, torej o njej odloča stečajno sodišče. Upravitelj se ob preizkusu terjatev niti ni dolžan opredeliti do tega, ali bo terjatev obravnaval kot prednostno ali ne, saj to po 61. členu ZFPPIPP ni del osnovnega seznama preizkušenih terjatev.