VSK Sklep Cpg 194/2017

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev v zadevi.

1Predmet izpodbijanja je sodba, ki jo je sodišče v sporu majhne vrednosti izdalo na podlagi 453.a člena ZPP, ker tožena stranka, ki naj bi ji bila tožba pravilno vročena, ni odgovorila na tožbo. Zato je sodišče zahtevku tožeče stranke, potem ko je ugotovilo, da so izpolnjeni tudi drugi pogoji iz 316. člena ZPP, ugodilo in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v 8 dneh plača 1.269,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.10.2016 dalje do plačila.

2Tožena stranka je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in podrejeno, če slednjemu ne bi bilo ugodeno, pritožbo zoper navedeno sodbo. Ker je bilo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pravnomočno že odločeno (sodišče ga je s sklepom, z dne 14.9.2017, zavrnilo), je predmet obravnavanja v tem postopku pritožba, ki jo je tožena stranka zoper sodbo na podlagi pripoznave vložila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Glede pritožbenih razlogov zoper sodbo se je pritožnica sklicevala na vsebino predloga za vrnitev v prejšnje stanje, kjer je navedla, da je bila obravnavana sodba izdana na podlagi vložene nasprotne izvršbe (pravilno: tožbe), v postopku, ki se vodi pod opravilno št. II Pg 34/2017. V tem postopku je bil toženi stranki po pooblaščencu posredovan s strani sodišča dopis, v katerem je bilo navedeno, da se mu vroča odgovor na tožbo in nasprotna tožba, na katero bo podal odgovor po prejemu poziva s strani sodišča, ko bodo zato izpolnjene procesne predpostavke. S tem je sodišče toženi stranki po pooblaščencu sporočilo, da naj na nasprotno tožbo še ne odgovarja. Kasneje pa sodišče k podaji odgovora na tožbo ni pooblaščencu tožene stranke posredovalo nobenega poziva več, čeprav je bilo obveščeno, da ima tožena stranka pooblaščenca. Vročitev ni bila opravljena v skladu z ZPP, saj tožba ni bila vročena pooblaščencu toženca, prav tako tudi ni bila opravljena vročitev neposredno tožencu. S tem je sodišče odvzelo toženi stranki možnost obravnavanja pred sodiščem (absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega pa nista izpolnjena niti nadaljnja pogoja za izdajo zamudne sodbe, tj. da bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, navedenih v tožbi, in da ta dejstva, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je v spis predložila tožeča stranka.

3Pritožba je utemeljena.

4V skladu s 183. členom ZPP lahko tožena stranka vloži do konca glavne obravnave pri istem sodišču nasprotno tožbo, če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, ali če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata, ali če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. Čeprav je nasprotna tožba samostojna toženčeva tožba zoper dotedanjega tožnika in mora zato izpolnjevati vse pogoje glede popolnosti vloge, glede plačila sodne takse in druge procesne predpostavke, pa je njena specifičnost in obenem tudi glavna značilnost v tem, da je povezana z zahtevkom iz prvotne tožbe¹, zaradi česar se upoštevajoč načelo ekonomičnosti in pravne varnosti praviloma obe sporni razmerji med strankama rešijo v enem postopku². Nasprotna tožba procesno torej ni popolnoma neodvisna od postopka po prvotni tožbi, saj je ni mogoče vložiti ne pred začetkom, pa tudi ne po prenehanju prvotne pravde.

5Tudi v obravnavanem primeru je bila nasprotna tožba vložena med trajanjem prvotnega pravdnega postopka, to je, ko je D. svetovanje, D. G. s.p., že vložil tožbo zoper (dotedanjo) toženo stranko C. P. d.d.. Vložil jo je po pooblaščencu, odvetniku V. C. iz S. K.. Ko je bila ta tožba (v postopku z opr. št. II Pg 34/2017) vročena nasprotni stranki, je slednja 23.3.2017 podala odgovor na tožbo in z isto vlogo vložila tudi nasprotno tožbo za plačilo 1.269,00 EUR, pri čemer je pri poimenovanju tožeče stranke zapisala tudi, da je zastopana po pooblaščencu, odvetniku.

6Ker je bila torej nasprotna tožba vložena v pravdi³, v kateri je imela (dotedanja) tožeča stranka svojega pooblaščenca, bi prvostopenjsko sodišče ne smelo pri vročanju nasprotne tožbe tega dejstva zaobiti. Sodna praksa⁴ se je že večkrat izrekla, da mora v takšnem primeru, ko je imela dotedanja tožeča stranka že pooblaščenca, biti nasprotna tožba (s pozivom za odgovor nanjo) vročena pooblaščencu nasprotne stranke, in ne stranki neposredno (137. člen ZPP). Temu pritrjuje tudi pravna teorija, saj dr. A. Galič pri komentarju k 183. členu ZPP navede, da ni nobenega dvoma, da je pooblaščenec tožnika upravičen za zastopanje tožnika tudi v primeru, ko toženec vloži nasprotno tožbo, in da enako velja tudi za pooblaščenca toženca, da na podlagi pooblastila za zastopanje v pravdi na strani tožene stranke, na podlagi tega pooblastila vloži nasprotno tožbo, kadar slednja izpolnjuje pogoje iz 183. člena ZPP⁵.

7Ker je sodišče nasprotno tožbo vročalo v odgovor zgolj toženi stranki⁶, ni bil izpolnjen temeljni pogoj iz 453.a člena ZPP za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi, izpodbijano sodbo pa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (354. člen ZPP). V tem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče nasprotno tožbo vročiti toženi stranki po njenem pooblaščencu in nato nadaljevati postopek.

8O stroških pritožbenega postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega ostavka 165. člena ZPP.

¹ glede na določbo 183. člena ZPP se sicer instituta nasprotne tožbe ne more uporabiti
² glej npr. A. Galič, komentar k 183. členu ZPP, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 173 in naslednje
³ pravda je začela teči v trenutku, ko je bila prvotna tožba vročena (prvotni) toženi stranki
⁴ tako npr. sklep VSK Cpg 192/2008, VSL I Cp 3525/2011, pa tudi VSK Cp 177/2009, kjer je sicer sodišče obravnavalo vprašanje pooblastila na strani vlagatelja nasprotne tožbe, vendar ni razumnega razloga, da ne bi veljalo enako tudi za pooblastilo nasprotne stranke
⁵ A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 177
⁶ ne drži torej pritožbena trditev, da nasprotna tožba ni bila vročena (neposredno) toženi stranki,vendar pa je sodišče isto vlogo glede odgovora na tožbo vročalo pooblaščencu, kasneje pa še stranki neposredno in samo slednji s pozivom in opozorilom iz 453. a člena ZPP