VSL Sodba I Cp 2479/2017

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se odločba občnega zbora Lovska družina ... z dne 16. 2. 2016, s katero je tožena stranka odločila, da se tožniku izreče kazen izključitve iz članstva Lovske družine ..., odpravi in tako navedena odločba nima pravnih učinkov (I. točka izreka). V presežku, glede odprave in neučinkovitosti odločbe disciplinske komisije pri Lovski družini ... z dne 8. 12. 2015 glede disciplinske kazni opomina, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). V III. točki je razsodilo, da tožniku članstvo v Lovski družini ... ni prenehalo dne 16. 2. 2016, pač pa še traja z vsemi pravicami in obveznostmi in je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožniku vzpostaviti članstvo z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izvirajo iz članstva v Lovski družini ... ter ga za naprej šteti in obravnavati kot člana tožene stranke (III. točka izreka). Glede stroškov je (v zvezi s popravnim sklepom) odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 672,23 EUR, v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka (toženka). Pritožbo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožuje se zoper I., III. in IV. točko izreka. Navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje glede disciplinskega prekrška, ki ga je storil tožnik 2. 10. 2015, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da gre v predmetnem primeru za dejanje blažje vrste, za katero je primerna disciplinska sankcija opomin. Sodišče je pravilno ugotovilo, da so v ravnanju tožnika podani vsi zakonski znaki prekrška zoper javni red in mir ter elementi kaznivega dejanja razžalitve. Napačen je materialnopravni zaključek, da gre v obravnavanem primeru za dejanje blažje vrste. Toženka meni, da je tožnik s svojim ravnanjem, kot ga je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, zagrešil eno izmed najhujših kršitev pravil toženke in lovske etike, to je Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Tožnik je izkazal popolno nespoštovanje do svoje lovske organizacije, do lovskega tovariša A. A. ter zmanjševal ugled lovstva. Ravnal je v nasprotju z vsemi določbami 21. člena Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Lovcu, ki lovskega tovariša brez razloga in povoda pred drugimi lovskimi tovariši žali in se nato še zaleti vanj, ne more biti mesta v lovski družini, tako upoštevaje notranji akt toženke kot tudi Etični kodeks slovenskih lovcev. Do takšnih ravnanj mora biti ničelna toleranca, med lovci mora vladati izredno visoka raven zaupanja in tovarištva, saj gre za osebe, ki pri lovu nosijo in uporabljajo orožje. Da je opisano ravnanje nesprejemljivo tudi v očeh preostalih članov toženke, kaže tudi dejstvo, da je tožnikovo izključitev podprla absolutna večina članov, ki so bili prisotni na občnem zboru. V pravilniku Lovske družine ... je določeno, da lahko občni zbor Lovske družine ... odkloni sprejem v članstvo, če ugotovi, da je bil prosilec kaznovan za kaziva dejanja in prekrške. Občni zbor toženke je tudi v kontekstu internih določb, ki urejajo sprejem v članstvo, pravilno postopal, ko je glasoval o izključitvi tožnika iz članstva. Ravnanje, kot ga je zagrešil tožnik, ima samo po sebi za posledico vnašanje nezdravih odnosov med člane, zato je toženka pričela disciplinski postopek. Toženka je pravočasno do konca pa prvega naroka za glavno obravnavo predlagala tudi zaslišanje zakonitega zastopnika toženke glede okoliščin, ki so pripeljale do izključitve tožnika iz članstva toženke, zlasti glede zahteve prizadetega lovca A. A. za sprožitev disciplinskega postopka zoper tožnika, ki so ga podprli tudi preostali lovci, ki so bili priča dogodku. Izrazili so stališče, da se ne bodo udeleževali skupnih lovov in drugih skupnih aktivnosti z osebo, ki je brez razloga fizično in verbalno nasilna do svojega lovskega tovariša. Ker sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika toženke B. B. ter prič, ki so bile predlagane s strani toženke, je storilo bistveno kršitev določb postopka, ker toženki ni omogočilo izvajanja pravočasno predlaganih dokazov v njeno korist, ki jih je toženka predlagala tudi za potrebe dokazovanja zatrjevanega vnašanja nezaupanja med lovce, ustvarjanja napetih in nezdravih odnosov med lovci itd. Neizvedba dokazov ima za posledico zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in dokazno oceno sodišča v delu, ki se nanaša na ugotovitev sodišča, da ni dokazov, da bi zaradi ugotovljenega tožnikovega ravnanja prišlo do nezdravih odnosov med člani toženke. Te dokaze je namreč toženka pravočasno predlagala, sodišče jih je zmotno zavrnilo kot nepotrebne.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je glede disciplinskega prekrška, ki ga je storil tožnik 2. 10. 2015 pri Lovskem domu ..., ugotovilo in štelo za dokazano, da je tožnik A. A. pred sestankom lovcev nazival z vzdevkom, ki je zanj žaljiv, pa tudi, da je prišlo do tega, da ga je odrinil. A. A. je rekel, da je buldog, da naj ga pogledajo, da se slini kot buldog in da bi bilo treba poklicati zavetišče ... S tako ugotovljenim dejanskim stanjem se toženka strinja, saj navaja, da je sodišče dejansko stanje pravilno ugotovilo.

5V nadaljevanju toženka navaja, da je sodišče glede storjene kršitve naredilo napačen materialnopravni zaključek, da gre za dejanje oziorma kršitev blažje vrste. Po oceni sodišča druge stopnje takšna pritožbena navedba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da za takšno ravnanje tudi v kazenskem in prekrškovnem postopku niso predvidene najvišje in najostrejše sankcije, poleg tega tožnik, kot izhaja iz odločbe disciplinske komisije Lovske družine ..., tudi še ni bil disciplinsko kaznovan. Šlo je za enkratni dogodek žaljenja in neprimernega obnašanja do drugega člana lovske družine.

6Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da ni dokazov, da bi zaradi ravnanja tožnika prišlo do ustvarjanja nezdravih odnosov med člani Lovske družine ... in v zvezi s tem navedlo zaključke, ki jih kot pravilne sprejema tudi sodišče druge stopnje. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe in zatrjevanje kršitve določb postopka, ki naj bi jo sodišče storilo s tem, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika toženke B. B. ter prič, predlaganih s strani toženke (lovca C. C. in ostalih). Sodišče prve stopnje je namreč pravilno navedlo, da so bile navedene priče predlagane za zaslišanje o tem, kako se je zgodil dogodek med tožnikom in A. A., kar je sodišče ugotovilo že iz izpovedi tožnika in A. A. in iz sodbe Okrajnega sodišča v ... Sv 186/2016, zato je bilo zaslišanje prič glede tega nepotrebno. Le dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika toženke je ta predlagala tudi glede dodatnih okoliščin, ki so pripeljale do izključitve tožnika, zlasti glede zahteve prizadetega lovca ter glede dejstva, da so bili preostali lovci, ki so bili priče dogodku, zgroženi nad ravnanjem tožnika in so izrazili stališče, da se ne bodo udeleževali skupnih lovov in drugih skupnih aktivnosti z osebo, ki je brez razloga fizično in verbalno nasilna do svojega lovskega tovariša. Zatrdila je, da naj bi tožnik s svojim ravnanjem vnesel nezaupanje med lovce. Ni pa toženka konkretizirala zatrjevanega ustvarjanja nezdravih odnosov med člani, zato tega tudi z zaslišanjem zakonitega zastopnika ne bi mogla nadomestiti, saj z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti navedb pravdnih strank. Očitki sodišču prve stopnje glede neizvedbe dokazov so tako neutemeljeni, zatrjevana kršitev določb postopka ni podana, neutemeljen pa je tudi očitek o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

7Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za kršitev pravil Lovske družine ... in se takšno ravnanje lahko uvrsti pod pojem "in podobnimi dejanji", določenimi v 12. alineji 37. člena pravil Lovske družine ... Hkrati je sodišče ob že navedenem dejanskem stanju, ko je šlo za enkratni dogodek žaljenja in neprimernega obnašanja tožnika do drugega člana in tožnik pred tem še ni bil disciplinsko kaznovan, pravilno zaključilo, da sankcija izključitve iz lovske družine v takšnem primeru, to je enkratnega dogodka razžalitve kolega lovca, ni sorazmerna s težo ravnanja tožnika. Sankcija mora biti namreč sorazmerna s težo kršitve. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da je v konkretnem primeru upravičena sankcija "opomin", ne pa tudi izključitev iz lovske družine, ki je najhujša disciplinska sankcija in ki mora biti pridržana le za hujše kršitve članov, takšne, ki vplivajo na odnose v celotnem društvu.

8Pritožbena navedba, da naj bi tožnik zagrešil eno izmed najhujših kršitev pravil toženke tako ni utemeljena. Obsežno sklicevanje na Etični kodeks slovenskih lovcev v zvezi z izključitvijo iz lovske družine je neupoštevno, saj je sodišče presojalo, kaj se je tožniku očitalo v disciplinskem postopku in kakšne kršitve in sankcije so predvidene v pravilih toženke.

9Neutemeljeno in nedopustno je tudi (novo) pritožbeno sklicevanje na pravilnik Lovske družine ... glede določb o odklonitvi sprejema v članstvo in da naj bi občni zbor glasoval v kontekstu internih določb, ki urejajo sprejem v članstvo.

10Sodišče druge stopnje tudi ne soglaša s stališčem pritožbe, da ima ravnanje, kot ga je zagrešil tožnik, samo po sebi za posledico vnašanje nezdravih odnosov med člane. Kot že navedeno, je takšne nezdrave odnose treba izkazati, toženka pa jih ni niti konkretizirala.

11Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, zato je sodišče druge stopnje, ki ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12Toženka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. in 154. člen ZPP).