VSRS Sklep Cp 8/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev v pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

1Predlagatelj je zahteval priznanje zamudne sodbe bosanskega sodišča.

2Sodišče prve stopnje je s sklepom I R 360/2016 z dne 3. 8. 2016 njegovemu predlogu ugodilo.

3Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor. Sodišče prve stopnje ga je zavrnilo s sklepom I R 360/2016 z dne 7. 11. 2016.

4Zoper sklep nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ocenjuje, da priznana sodba ni bila overjena v skladu z Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu (v nadaljevanju ZOLMP), saj ni opremljena s pečatom "apostille". Sodišču očita, da se kljub izrecnemu ugovornemu razlogu v tej smeri do njegovega ugovora ni opredelilo, in posledično pomanjkljivo obrazložitev. Slednja je podana tudi zato, ker sodišče ni utemeljilo, zakaj ni izvedlo dokaznega predloga z njegovim zaslišanjem. S tem mu je onemogočilo učinkovito pravno varstvo. Ocenjuje, da je šele s prejemom izpodbijanega sklepa, s katerim je prejel tudi odgovor predlagatelja na ugovor, dejansko izvedel, da je bosansko sodišče zoper njega vodilo dva postopka z identičnim dejanskim stanjem, z istimi strankami in z enako vrednostjo spora. Prilaga kopiji elektronskih popisov spisov, ki se vodita za oba postopka, in pojasnjuje njun tek. Ocenjuje, da je bil njegov odgovor na tožbo, podan v postopku izdaje priznane sodbe, napačno vložen v drugega. Ob tem v tem postopku ni mogel sodelovati, priznana sodba pa ni mogla postati pravnomočna in izvršljiva. Zmotno je po njegovi oceni tudi stališče, da za spor ni bilo izključno pristojno slovensko sodišče, saj so bili vsi toženci slovenski subjekti. Pri tehtanju nasprotja z javnim redom pa bi moralo sodišče po njegovi oceni upoštevati navedbe, ki se nanašajo na priznano terjatev, saj zanjo ni pravne podlage po slovenskem pravu. Predvsem pa nasprotje utemeljuje z okoliščino, da je bosansko sodišče kljub vloženemu odgovoru na tožbo izdalo zamudno sodbo.

5Predlagatelj odgovarja, predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povračilo stroškov odgovora.

6Pritožba je utemeljena.

7Ne drži, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do pritožnikovega ugovornega razloga o napačni overitvi sodne odločbe, katere priznanje zahteva predlagatelj. Razloge je sodišče prve stopnje podalo v 8. in 9. točki obrazložitve, ko je navedlo, da sporno razmerje urejata Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) ter Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (v nadaljevanju Pogodba), ki ne terjata dodatnega overjanja izdanih sodnih odločb.¹ To smiselno izključuje pritožnikova zatrjevanja, da bi morala biti ta še nadalje overjena. Pravilnosti razlogov pritožnik konkretizirano ne napada. Vrhovno sodišča pa mu pojasnjuje, da sicer Pogodba ne vsebuje posebnih določb o postopku in pogojih za priznanje sodnih odločb držav podpisnic, zato se za preizkus izpodbijane odločitve uporablja določbe četrtega poglavja ZMZPP. V skladu z določili ZMZPP je predlagatelj predlogu za priznanje tuje sodne odločbe priložil izvirnik tuje sodne odločbe ter njen prevod, na sodbi pa se nahajata klavzuli pravnomočnosti in izvršljivosti, nadalje pa je priložil tudi prevod sporne sodne odločbe s klavzulo appostille, ki potrjuje verodostojnost podpisa osebe, ki je listino podpisala, njene funkcije in pečata oziroma žiga na listini.

8Pritožnik opozarja tudi, da mu nista bili dani možnosti sodelovanja ne v postopku, v katerem je bosansko sodišče sporno odločbo izdalo, ne v postopku, v katerem jo je slovensko sodišče priznalo. Pred prvim zato, ker je vložil odgovor na tožbo, pa ga sodišče ni upoštevalo oziroma ga je vložilo v napačen spis, v drugem pa zato, ker ga ni zaslišalo in tudi ni navedlo razlogov za svoje postopanje.

9Nasprotni udeleženec je v ugovoru podal dokazni predlog za svoje zaslišanje (ki ga je treba razlagati kot predlog za zaslišanje obeh strank). V izpodbijanem sklepu se sodišče prve stopnje do njegovega dokaznega predloga ni opredelilo, nasprotnega udeleženca tudi ni zaslišalo.

10Sodišče vsakega dokaznega predloga ni dolžno izvesti, svojo odločitev pa mora obrazložiti. Že zato, da se predlagatelj z razlogi za zavrnitev seznani in jim lahko nasprotuje s pravnimi sredstvi. Ker sodišče prve stopnje razlogov za neizvedbo dokaza ni podalo, nasprotnemu udeležencu tega ni omogočilo.

11Tudi pri presoji, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, sodišče nima prostih rok. Omejeno je z ustavnim načelom, da vsakomur omogoči enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave RS), ki se v civilnem procesnem pravu odraža kot načelo kontradiktornosti (5. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP,² ki se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP smiselno uporablja tudi v postopku priznanja tuje sodne odločbe). Kršitev tega načela pa pomeni absolutno bistveno postopkovno kršitev (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

12Sodišče zato ni dolžno izvesti le tistih dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno, ali neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.³ Presoja je odvisna od strankinega substanciranja dokaznega predloga. Pritožnikov dokazni predlog naj bi potrdil trditve, potrebne za zaključek, da mu v postopku pred bosanskim sodiščem ni bila dana možnost sodelovanja, kar lahko vodi do zavrnitve priznanja tuje sodne odločbe.⁴ In sicer zato, ker mu je bila vročena zgolj tožba, ne pa katerakoli kasnejša listina, tudi ne vabilo in sodba, in ker sodišče ni upoštevalo vloženega odgovora na tožbo, zaradi česar je sedaj, ko je za sodbo izvedel, vložil pritožbo, ... Očitno je, da njegov dokazni predlog ni nepotreben, saj je sodišče v izpodbijanem sklepu ocenilo, da iz priložene odločbe bosanskega sodišča in drugih listin ne izhaja, da nasprotni udeleženec v postopku pred tujim sodiščem ni mogel sodelovati, torej nasprotno, kot želi s svojim zaslišanjem dokazati nasprotni udeleženec. Njegov dokazni predlog po oceni Vrhovnega sodišča tudi ni očitno neprimeren, saj civilno procesno pravo ne izhaja iz formalnih dokaznih pravil, ki bi določala, kdaj in na podlagi česa se dejstvo lahko šteje za dokazano. Dejstvo, ki ga pritožnik dokazuje, pa je temelj, na katerem stoji sklep o (ne)možnosti sodelovanja v postopku izdaje sporne odločbe, torej še kako pomembno.

13Zato je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da navedene pomanjkljivosti odpravi in ponovno odloči o ugovoru (354. člen ZPP). Ocenilo je namreč, da bo sodišče prve stopnje lažje in hitreje ugotovilo okoliščine, ki vodijo k oceni o tem, ali je pritožnik pred bosanskim sodiščem imel možnost sodelovati.

14Pri tem bo moralo presoditi še navedbe, ki jih je pritožnik na novo podal v pritožbi, da je bosansko sodišče, ki je sporno odločbo izdalo, zoper njega vodilo dva postopka in je vložen odgovor na tožbo pripisalo drugemu, napačnemu postopku. Pritožnik prepozno navajanje opravičuje s tem, da je za to, da je bosansko sodišče zoper njega vodilo dva postopka, izvedel šele iz izpodbijanega sklepa. V njem je sodišče pritrdilo upnikovemu pojasnilu, podanemu v odgovoru na ugovor, ki mu je bil vročen šele skupaj z izpodbijanim sklepom.⁵ Ker se pritožnik o njegovem odgovoru in razlogih sodišča ni mogel izreči prej, bo moralo sodišče prve stopnje njegove trditve vsebinsko presoditi. Tudi te pa dokazuje s svojim zaslišanjem.

15Odločitev o pritožbenih stroških je Vrhovno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

¹ 17. člen Pogodbe v prvem odstavku določa, da listin, ki jih je izdalo, podpisalo ali overilo v predpisani obliki sodišče ali drug pristojen organ pogodbenice in je na njih odtisnjen žig pristojnega organa, ni treba nadalje overjati za uporabo na ozemlju druge pogodbenice.

² Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele dne 14. 9. 2017, zato je Vrhovno sodišče uporabilo določbe ZPP pred novelo ZPP-E.

³ Primerjaj npr. odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 148/2009 z dne 7. 5. 2009.

⁴ Po prvem odstavku 96. člena ZMZPP sodišče Republike Slovenije zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi, da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku.

⁵ Primerjaj vročilnico, pripeto k list. št. 22 spisa.