VSL Sklep I Cp 1193/2017

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo nasprotnemu udeležencu v plačilo odškodnino za omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist v višini 163.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga 27. 2. 2015 naprej na račun predlagatelja. V presežku je predlog za določitev višje odškodnine zavrnilo. Nasprotnemu udeležencu je naložilo v plačilo še stroške nepravdnega postopka v višini 995,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹ v zvezi s 37. členom ZNP². Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Povzema potek postopka in vsebino izpodbijanega sklepa. Kot nepravilno in zmotno graja ugotovitev in oceno sodišča, da je verjetnost gradnje poslopij brez dovoljenj neznatna. Izvedenec je v dopolnitvi poročila navedel, da ne more odpraviti dvoma o skladnosti predmeta cenitve z izdanim gradbenim dovoljenjem, ker ni imel možnosti vpogleda v celovito dokumentacijo, na podlagi katere so zgrajene stavbe. Zato izdelana cenitev ne more biti verodostojna podlaga sodišču za pravilno in zakonito odločitev o primerni odškodnini. Gre za pomembno vprašanje. Naziranju nasprotnega udeleženca predlagatelj ni ugovarjal. Ves čas nasprotuje, da bi se preverilo, ali so objekti zgrajeni in skladni z gradbenim dovoljenjem. Obstaja znatna verjetnost, da nimajo ustreznih dovoljenj za gradnjo. Sodišče je kršilo načelo proste dokazne ocene, kar je vodilo v nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Čeprav je pritožnik opozarjal na pomanjkanje videza objektivnosti cenilca v razmerju do udeleženca zaradi njegovega ravnanja v identični zadevi N 5/2014 glede izpostavljenega vprašanja neskladne gradnje, sodišče temu ni posvetilo pozornosti in se ni opredelilo do navedenega očitka. V nadaljevanju pritožnik povzema svoje ugovore na izvedeniško mnenje. Ponavlja, da se ne strinja z določeno odškodnino. Predlagateljev zahtevek je zastavljen le na okoliščinah že obstoječega daljnovoda. Tudi sam je prispeval k zatrjevani škodi oziroma jo je z načinom gradnje poslopij sprejel v naprej. Zavedal se je, da gradi oziroma dograjuje na nepremičninah, ki sta že bili obremenjeni z obstoječim daljnovodom. Sodišče ni obrazložilo in upoštevalo vseh okoliščin primera. Zagrešilo je relativno kršitev pravila o prosti dokazni oceni, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Odločba Upravne enote Krško z dne 24. 3. 2014 zavezuje predlagatelja, da trpi omejitev lastninske pravice zaradi služnosti v javno korist za bodoče delovanje javne službe. Zato bi bila lahko podlaga za odškodnino, ki bi ali šele bo nastala z izvedbo predvidenih del. Gre za starejši daljnovod, ki se rekonstruira. Območje varovalnega pasu daljnovoda se ne spreminja. Širino varovalnega pasu določa Energetski zakon. Možnost uporabe zemljišč in objektov po izvedeni rekonstrukciji ostaja enaka kot doslej. Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati, da se služnostna pravica ne izvaja na celotni površini posamezne nepremičnine. Odmera odškodnine brez upoštevanja različne obremenitve za izvajanje služnosti pomeni odmero odškodnine v neskladju z njenim temeljem - z odločbo upravne enote. Pritožbeno sodišče naj to upošteva in pri odločanju ugotovi vsa relevantna dejstva ter izvede relevantne dokaze.

3Predlagatelj je odgovoril na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlagatelj v tem nepravdnem postopku uveljavlja plačil odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice na njegovih nepremičninah zaradi ustanovitve služnosti v javno korist (97. člen ZNP) v zvezi z 59. členom Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007 s spremembami) in 93. členom ZUreP-1³.

6Ni bilo sporno, da je bila z odločbo Upravne enote Krško št. 478-24/2013/10 z dne 24. 3. 2014 dovoljena omejitev lastninske pravice na predlagateljevih nepremičninah zaradi služnosti v javno korist za potrebe daljnovoda 2x 110 kv B. - H., ki je že vknjižena v zemljiški knjigi v korist nasprotnega udeleženca. Med udeležencema je sporna le še v tem postopku določena odškodnina v višini 630.000,00 EUR za predlagateljevi nepremičnini parc. št. 3210/1 in 3210/4 k.o. X, to je za zemljišči, na katerih so locirane stavbe z ID 001 (dvostanovanjska stavba), 002 (poslovna stavba) in 003 (pomožne stavbe)⁴, saj predlagatelj ne izpodbija izpodbijanega sklepa v zavrnilnem delu (do zahtevane višine odškodnine v višini 407.684,81 EUR). Za ostale predlagateljeve nepremičnine, ki so bile predmet navedene odločbe Upravne enote, pa sta udeleženca pred sodiščem dosegla delno sodno poravnavo glede plačila odškodnine (red. št. 1 spisa).

7Pri odločanju o višini odškodnine je sodišče pravilno izhajalo iz materialnopravnih določb ZUreP-1, ki se uporablja v tem postopku. V primeru ustanovitve služnosti v javno korist oziroma omejitve lastninske pravice zaradi postavitve omrežij in objektov gospodarske infrastrukture in njihovega nemotenega delovanja pripada lastniku nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine, ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. O tem (torej o vrsti odškodnine) odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika (osmi odstavek 110. člena ZUreP-1). V okviru predlagateljevega predloga je sodišče prve stopnje torej pravilno odločalo o zmanjšani vrednosti nepremičnine, ne pa tudi o dejanski škodi, za kar se zmotno zavzema pritožba, kajti predlagatelj v tej smeri ni postavil zahtevka.

8Zmanjšano vrednost obravnavanih nepremičnin je sodišče ugotavljalo z izvedencem oziroma pooblaščenim ocenjevalcem ter upoštevaje materialnopravna izhodišča iz 105. člena ZUreP-1. Z izvedencem je natančno in popolno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva. Osnovo za izračun odškodnine je predstavljala ugotovljena tržna vrednost nepremičnin (500.000,00 EUR). Po ugotovitvah izvedenca, ki mu je sodišče sledilo, se je zmanjšala zaradi dejstva, da bo preko nepremičnin potekal daljnovod, pri čemer obstoječi stari daljnovod ni predmet obravnave. Z odločbo dovoljena služnost se nanaša na novi poseg. Zaradi njega so predlagateljeve nepremičnine manj vredne za 163.000,00 EUR.

9Oporo za tak zaključek je imelo sodišče v izčrpnem in agrumentiranem mnenju izvedenca. Odgovoril je na vse pritožnikove pripombe na njegovo pisno mnenje, ki so ponovljene v pritožbi (glede upoštevanja manjvrednosti celotne nepremičnine in ne le varovalnega pasu, na katerem se izvaja služnost; o ceni glede na vrsto rabe objektov in uporabljeni material za gradnjo; glede predlagateljeve gradnje objektov pod starim daljnovodom). Tudi sodišče je natančno obravnavalo pritožnikove ugovore in jih upoštevajoč izvedenčeva strokovna pojasnila upravičeno zavrnilo (razlogi na strani 8 izpodbijanega sklepa). Svojo odločitev je popolno in jasno razložilo. Sklep torej ni obremenjen z uveljavljenimi procesnimi kršitvami, pa tudi s tistimi ne, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožnikovo nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno ne zadošča za očitek o kršitvi postopka. Sklep tudi ni obremenjen z njo. Kajti dokazna ocena je natančna in skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Dejansko stanje o vseh pravno odločilnih dejstvih je pravilno in popolno ugotovljeno in nanj pravilno uporabljeno materialno pravo. Ker pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema dokazno oceno, razloge in odločitev sodišča prve stopnje, bo zato v nadaljevanju odgovorilo le še na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10Ugotovitev sodišča, da imajo obravnavani objekti ustrezna gradbena dovoljenja, je oprta ne le na mnenje izvedenca, ki ga izpostavlja pritožba, pač pa tudi na upravne odločbe (gradbena in uporabno dovoljenje), ki so v spisu. Nanje se je predlagatelj v okviru svoje trditvene podlage skliceval že v predlogu in jih je predložil v spis. Nasprotno pritožbeno naziranje, češ da upravnih dovoljenj ni izkazal, je protispisno. Pritožbena navedbe v smeri nepravilno ugotovljene vrednosti nepremičnin zaradi neustrezne gradbene dokumentacije pa so neutemeljene.

11Pritožnik na prvi stopnji ni podal predloga za izločitev izvedenca zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti, ki jo nakazuje v pritožbi. Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z njim. Pritožbeni očitek o izvedenčevi neobjektivnosti in neverodostojnosti so torej neupoštevni. Sicer se je sodišče do njih, kot so bili pavšalno zatrjevani že na prvi stopnji, povsem zadostno in dovolj jasno opredelilo na strani 7 in 8 sklepa, ko jih je pravilno zavrnilo. Očitki o absolutnih bistvenih kršitvah pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP so neutemeljeni.

12Iz ugotovitev sodišča izhaja, da vsebina ustanovljene služnosti v obravnavani odločbi Upravne enote Krško predvideva gradnjo novega daljnovoda. Ta dejanska ugotovitev je ključna za presojo višine odškodnine zaradi omejitve lastninske pravice predlagateljevih sedanjih nepremičnin. Pritožbeni ugovori v smeri predlagateljeve privolitve (v svojo) škodo zaradi gradnje objektov pod starim daljnovodom so neupoštevne. Odškodnina zaradi služnosti za stari daljnovod ni predmet tega nepravdnega postopka. Stari daljnovod, ki se bo porušil ali rekonstruiral, ne more vplivati na določitev višine odškodnine zaradi novega posega v lastninsko pravico predlagatelja.

13Bistvena za odločitev o višini odškodnine je nadalje ugotovitev sodišča o vplivu dovoljene služnosti na zmanjšano vrednost predlagateljevih nepremičnin. Po pravilnih ugotovitvah sodišča, oprtih na izvedeniško mnenje, so z vzpostavljeno služnostjo obremenjene predlagateljeve nepremičnine v celoti, ne glede na to, v kakšnih mejah se služnost dejansko izvaja. Pritožbeno vztrajanje o določitvi odškodnine zgolj za tisti pas zemljišča, ki ga določa upravna odločba kot varovalni pas, na katerem se bo služnost neposredno izvajala, je zmotno.

14Pritožbeni razlogi torej niso podani. Izpodbijana odločba je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z uveljavljenimi in uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15V postopku za določitev odškodnine trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine (104. člen ZNP). Zato pritožnik do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami
² Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami
³ Ur. l. št. 110/2002 s spremembami.
⁴ Stran 20 izvedeniškega mnenja na red. št. 16 spisa