VSM Sodba I Cpg 245/2017

I. Pritožbama se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da izrek sedaj v celoti glasi:

"Tožbeni zahtevek ki glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati odškodnino v višini 9.835,31 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30. 1. 2014 dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje, to je od 16. dne po vročitvi te sodbe do plačila,

se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške postopka v znesku 2.006,43 EUR v roku 15 dni od dneva prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Tožeča stranka je dolžna plačati stranskemu intervenientu stroške postopka v znesku 321,74 EUR v roku 15 dni od dneva prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna plačati stranskemu intervenientu stroške pritožbenega postopka v znesku 265,00 EUR v roku 15 dni od dneva prejema sodbe sodišča druge stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) odškodnino v znesku 4.917,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2014 do plačila. V presežku, glede zneska 4.917,65 EUR z obrestmi, je v točki II izreka tožbeni zahtevek zavrnilo. V točki III izreka je odločilo, da sta toženka in stranski intervenient dolžna solidarno plačati tožnici stroške postopka v znesku 523,86 EUR, v primeru zamude z obrestmi. Iz točke IV izreka izhaja, da je tožnica dolžna toženki plačati stroške postopka v znesku 1.003,21 EUR, v primeru zamude z obrestmi, iz točke V izreka pa obveznost tožnice, da stranskemu intervenientu povrne stroške postopka v znesku 160,87 EUR, v primeru zamude prav tako z obrestmi.

2Sodbo izpodbijata toženka in stranski intervenient. Toženka se pritožuje zoper točke I, III in IV izreka sodbe, stranski intevenient pa zoper točke I, III in V izreka sodbe. Njune pritožbene navedbe so v bistvenem enake, zato jih pritožbeno sodišče povzema v enem sklopu.

Tako toženka kot stranski intervenient ne soglašata z materialnopravnimi zaključki izpodbijane sodbe. Dejanskih zaključkov, kako je kritičnega dne prišlo do nezgode (da je do nezgode prišlo med tem, ko je imel viličar prižgan motor in je med premikanjem, ob vzvratni vožnji, kovinski komad, ki ga je imel naloženega na vilicah, obračal tako, da ga je spuščal z vilic z namenom, da ga zakotali, obrne na drugo stran), stranki ne izpodbijata. Ne soglašata pa z zaključki izpodbijane sodbe, da je sicer šlo za uporabo viličarja, ki je skladna z njegovo običajno funkcijo, a se je viličar premikal v funkciji delovnega stroja in ne motornega vozila, in zaradi tega za obravnavani primer ni uporabljiva odločba sodba sodišča EU C 162/13 z dne 4. 9. 2014. Iz citirane odločbe izhaja, da pojem uporabe vozila zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z njegovo običajno funkcijo (pojem vozila po točki 1(1) Direktive 72/166/EGS zajema motorno vozilo, ki je namenjeno za potovanje po kopnem in ga poganja mehanska moč, vendar ne vozi po tirih, in priklopnik s prikolico ali brez nje), tako da dejstvo, da je viličar med premikanjem deloval v funkciji delovnega stroja, ni odločilno. Glede na navedeno so zmotni zaključki izpodbijane sodbe, da v obravnavani zadevi s plačilom vnaprejšnje pavšalne odškodnine po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) tožnici ni bila poravnana vsa škoda, ki ji je nastala v zvezi s škodnim dogodkom z dne 1. 4. 2011.

Pritožnici grajata tudi odločitev o stroških postopka. Obe se zavzemata za spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in odločitvijo o stroških postopka v njuno korist. Stranski intervenient se podrejeno zavzema za njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3Pritožbi sta utemeljeni.

4Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje pojasnjuje, da je bila v zadevi za dne 11. 10. 2017 razpisana pritožbena obravnava (zadeva je bila s sklepom procesnega vodstva v skladu s petim odstavkom 347. člena ZPP dodeljena v odločanje sodniku posamezniku). Po ponovni presoji zadeve na seji senata dne 12. 10. 2017 je bilo ugotovljeno, da za sprejem odločitve, glede na to, da med strankama ni sporno, v kakšnem položaju oziroma stanju se je nahajal viličar v času nezgode, izvedba pritožbene obravnave ni potrebna.

5Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je glede na dejanske ugotovitve v postopku pred sodiščem prve stopnje (da je do nezgode prišlo med tem, ko je imel viličar prižgan motor in je med premikanjem, ob vzvratni vožnji, kovinski komad, ki ga je imel naloženega na vilicah, obračal tako, da ga je spuščal z vilic z namenom, da ga zakotali, obrne na drugo stran), upoštevajoč sodno prakso Sodišča EU in Vrhovnega sodišča RS ter materialne predpise v zvezi s sporno problematiko (predvsem ZOZP in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v nadaljevanju ZZVZZ), sprejeta odločitev, da se tožbenemu zahtevku ugodi, materialno pravno zmotna.

6V prvem odstavku 86. člena ZZVZZ je določeno, da ima Zavod pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. Iz 18. člena ZOZP (prvi odstavek), ki je glede na 86. člen ZZVZZ specialna zakonska določba, pa izhaja, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške, ki so nastali v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Dolžnost plačila vnaprejšnje pavšalne odškodnine za tako nastalo škodo, izhaja iz četrtega odstavka citiranega člena, iz šestega odstavka istega člena pa izhaja, da je plačilom takšne odškodnine poravnana vsa Zavodu tako nastala škoda.

7Iz zavarovalne police, ki jo je imela toženka sklenjeno za sporni viličar, izhaja, da je bila v premiji AO obračunana tudi vnaprejšnja pavšalna odškodnina za ZZZS v višini 6,5% obračunane premije (primerjaj četrti odstavek 18. člena ZOZP), čemur tožnica izrecno ni ugovarjala, s plačilom takšne odškodnine pa se v skladu s šestim odstavkom citiranega člena šteje poravnana vsa škoda, ki nastane Zavodu zaradi smrti ali poškodb zavarovanih oseb v prometni nezgodi.

8Tožnica je trditvam toženke, ki se jim pridružuje stranski intervenient, da je s plačilom pavšalne odškodnine poravnana (že) vsa škoda, ugovarjala z zatrjevanji, da nezgoda, v kateri je bil poškodovan M.R., ne ustreza definiciji prometne nezgode iz 109. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in 134. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu.

9Kot je pravilno v prvi (kasneje sicer razveljavljeni) sodbi poudarilo že sodišče prve stopnje, je treba v obravnavanem sporu v smeri pravilne uporabe materialnega prava upoštevati (tudi) določbo 15. člena ZOZP, iz katere med drugim izhaja, da mora lastnik vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam. Z obveznim zavarovanjem je torej krita (vsa) škoda, ki je povzročena z uporabo vozila. V zvezi s pojmom "uporabe vozila" pa se je v odločbi C 162/13 z dne 4. 9. 2014 izreklo Sodišče EU. Vrhovno sodišče RS je namreč v zadevi II Ips 415/2011¹ Sodišču EU zastavilo vprašanje o razlagi pojma "uporabe vozila" iz Direktive 72/166/EGS. Sodišče EU je s citirano odločbo odgovorilo, da pojem "uporabe vozila" zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila, takšna odločba Sodišča EU pa je za slovenska sodišča zavezujoča (113a. člen Zakona o sodiščih), kar se odraža tudi v novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča RS.

10V nasprotju s stališčem Višjega sodišča v Kopru v odločbi Cpg 404/2015 z dne 4. 2. 2016, ki je bila izdana v tem postopku, je Višje sodišče v Mariboru mnenja, da je v obravnavani zadevi uporabljiva citirana odločba Sodišče EU, saj je kritičnega dne, ko je prišlo do nezgode, šlo za uporabo viličarja, ki je skladna z njegovo običajno funkcijo (premik viličarja z vzvratno vožnjo z namenom, da se kovinski komad zakotali z vilic in se na ta način obrne na drugo stran). Ni namreč odločilno dejstvo (takšno stališče je v citirani odločbi zavzelo Višje sodišče v Kopru), da ni šlo za premik viličarja (s tovorom) na določeno mesto, torej za vožnjo kot običajno funkcijo vozila, ampak se je viličar uporabljal kot delovni stroj. Pojem "uporabe vozila" namreč ne zajema le premik v funkciji prevoznega sredstva v cestnem prometu (takšna je bila ustaljena sodna praksa VS RS pred odločbo Sodišča EU - zavarovanje avtomobilske odgovornosti je krilo le škodo, ki je izhajala iz te funkcije), ampak tudi uporabo vozila (kamor spada tudi viličar) v funkciji delovnega stroja.

11V skladu z novejšo sodno prakso VS RS², ki jo je narekovala odločba Sodišča EU, so v okvir obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti uvrščeni vsi primeru uporabe vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila, tudi uporaba vozila v funkciji delovnega stroja. Aplicirano na obravnavano zadevo to pomeni, da s pojmom "uporabe vozila" niso zajeti le primeri uporabe viličarja kot prevoznega sredstva (premik viličarja z namenom prevoza tovora na določeno mesto), ampak tudi primeri uporabe viličarja kot delovnega stroja.

12Glede na navedeno ugovori tožnice, da temu ni tako, niso utemeljeni, Ker je bila v premiji AO obračunana tudi vnaprejšnja odškodnina (o tem je sodišče druge stopnje navedlo razloge že v točki 6 obrazložitve), je bila tožnici v zvezi z obravnavano nezgodo v skladu z 18. členom ZOZP poravnana (že) vsa škoda. Zaradi tega je njen tožbeni zahtevek v tem postopku v celoti neutemeljen.

13Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP).

14Ker je sodišče druge stopnje odločbo spremenilo, je odločilo o vseh stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP).

15Ker je v postopku uspela toženka, skupaj z njo pa stranski intervenient, sta slednja upravičena do povrnitve stroškov postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Toženki pripadajo naslednji stroški: 409,50 EUR nagrada za postopek, 378,00 EUR nagrada za narok, 378,00 EUR nagrada za narok v novem sojenju in 20,00 EUR - pavšalni znesek za materialne stroške, skupaj torej 1.185,50 EUR. K temu je treba prišteti 260,81 EUR z naslova DDV, 5,40 EUR za potne stroške priče Martina Polaka, 237,73 EUR po sklepu sodišča o odmeri stroškov izvedenca z dne 30. 8. 2016 in 316,99 EUR po sklepu sodišča z dne 5. 2. 2017 (dopolnitev izvedenskega mnenja). Potrebni stroški toženke znašajo 2.006,43 EUR.

16Stranskemu intervenientu pripadajo naslednji stroški: 264,14 EUR po sklepu o odmeri stroškov izvedenca z dne 12. 12. 2016 in potni stroški pooblaščenke na relaciji Slovenj Gradec - Maribor - Slovenj Gradec za pristop na štiri naroke za glavno obravnavo dne 5. 4. 2016, 21. 6. 2016, 16. 2. 2017 in 20. 4. 2017 v skupnem znesku 57,60 EUR (7,20 EUR x 2 x 4). Pooblaščenki pripadajo potni stroški najcenejšega javnega prevoza (prevoznik Arriva). Potrebni stroški stranskega intervenienta znašajo 321,74 EUR.

17Ker je v postopku uspela toženka, je stranki intervenient na njeni strani upravičen tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

¹ v tej zadevi je do nezgode prišlo pri vzvratni vožnji traktorja z namenom premika na določeno mesto (premik prikolice v skedenj)
² odločbe VS RS III Ips 40/2015 z dne 21. 6. 2016, II Ips 334/2015 z dne 25. 2. 2016, II Ips 415/2011 z dne 20. 10. 2014